Policija se je osredotočila na morebitne nepravilnosti v koncernu v preteklosti oz. na to, kako je do njih prišlo, navaja Nacional, ki se sklicuje na neimenovani vir. “Policija se v tem primeru vede kot zdravnik, problematiko bo preiskala globinsko, zastavila bo diagnozo, ki bi se lahko razvila v kazensko ovadbo,” je povedal vir zagrebškega tednika.
Drugi Nacionalov neimenovani vir iz Agrokorja pa je izpostavil, da so nekateri posamezniki iz koncerna policiji posredovali informacije in indice o nepravilnostih v poslovanju.
Tednik navaja, da je policija začela preiskavo, preden je predsednik sabora in šef vladne stranke Most Božo Petrov kazensko ovadil upravo Agrokorja in lastnika koncerna Ivico Todorića zaradi domnevnega ponarejanja finančnih dokumentov.
Ta poteza Petrova naj bi razjezila hrvaškega premierja Andreja Plenkovića in zapletla odnose med partnerji v vladi.
Kot Nacional poroča v ločenem prispevku, hrvaški minister za finance Zdravko Marić, ki je eden ključnih mož v vladi, ne more sodelovati pri sprejemanju ključnih odločitev glede krize v Agrokorju, saj je v vlado vstopil s položaja izvršnega direktorja za strategijo trga in kapitala v koncernu.
Marić naj bi sicer predlagal, naj država prevzame Agrokorjeve obveznice, ki so trenutno zelo poceni, ko se bo stanje v koncernu stabiliziralo, pa dolžniške vrednostne papirje proda in denar porabi za prevzem delnic naftne družbe Ina od madžarskega Mola.
Glede na to, da je Marić prišel iz Agrokorja, bi bila pod vprašajem vsaka njegova odločitev o koncernu, Plenković pa se ministrove ranljivosti zaveda, a ga še vedno trdno podpira, piše tednik.
Hrvaški mediji danes sicer poročajo tudi, da imajo Agrokorjevi dobavitelji za sprejem sporazuma o zamrznitvi obveznosti koncerna, ki so ga v nedeljo podpisali predstavniki bank upnic in poslovnega sistema, devet pogojev.
V pogajanjih z bankami naj bi med drugim zahtevali zagotovila, da bodo dobili 25 odstotkov svojih terjatev v 15 dneh od podpisa pogodbe, potem pa vsak naslednji mesec po deset odstotkov do izplačila celotnega dolga. Po uveljavitvi pogodbe želijo poplačilo za blago in storitve v zagotovljenih rokih, navaja Večernji list.
Poleg tega dobavitelji zahtevajo zagotovila Agrokorja, da poplača vse menice ali da te kupijo banke in jih preoblikujejo v posojila, pri čemer pa njihovi poroki ne bi bili dobavitelji.
Ravno menice predstavljajo enega največjih problemov, saj so banke in faktoring družbe prejšnji teden začele na njihovi osnovi terjati denar od dobaviteljev, potem ko ga niso mogle izterjati od Agrokorja, poudarjajo hrvaški mediji.
Na menice naj bi sicer odpadla kar tretjina izmed več kot dve milijardi evrov Agrokorjevih dolgov do dobaviteljev. So pa tudi podjetja, ki so kreditirala Agrokor z menicami z ugodnimi obresti. Šlo naj bi za več sto milijonov evrov, ki niso vključeni v bilance koncerna, še piše Večernji list.
