Hrvaška je prejšnji teden med razpravo na Svetu Evropske unije prvič zavzela konservativna stališča glede človekovih pravic in se postavila ob bok Madžarski in Poljski. Hrvaška opozicija opozarja na velik zasuk hrvaške politike, še posebej pri pravici žensk do splava.
Konservativna katoliška stališča
V stališču za osnutek dokumenta o prednostnih nalogah Evropske unije v mednarodnih forumih za človekove pravice je Hrvaška po pisanju časnika Novi List med drugim poudarila, da pojem “spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic” na Hrvaškem ne vključuje splava. Zagreb je tudi poudaril, da bodo posebno pozornost namenili promociji in zaščiti tradicionalne družine, ki je naravna in temeljna enota družbe ter temelji na zakonu kot skupnosti ženske in moškega.
Razprava v Svetu EU je potekala za zaprtimi vrati, a iz diplomatskih krogov v Zagrebu se je izvedelo, da so bili hrvaški predlogi podobni tistim, ki sta jih predstavili Madžarska in Poljska. Hrvaški zunanji minister Davor Ivor Stier je te očitke zavrnil in ocenil, da so bile hrvaške pripombe v EU v skladu s hrvaško ustavo in listino EU o temeljnih pravicah.
Poslanec hrvaške SDP in nekdanji namestnik hrvaške zunanje ministrice Joško Klisović je minuli konec tedna ocenil, da stališča hrvaške diplomacije niso presenetila le EU, temveč tudi prebivalce Hrvaške, ker gre za “velik zasuk v hrvaški zunanji politiki glede človekovih pravic”, še posebej glede pravic žensk. Državljane je pozval, naj povzdignejo glas proti novi politiki, ki zavrača dosedanje dosežke na področju človekovih pravic.
Hrvaški premier Andrej Plenković je novinarjem konec prejšnjega tedna povedal, da je Hrvaška zgolj pojasnila nekatera stališča v Svetu EU ter da v tem ne vidi “nobene drame”.
Stier pa je povedal, da v hrvaških stališčih ne vidi nič nenavadnega. Kot je pojasnil, je Hrvaška zahtevala upoštevanje vprašanja pregona verskih manjšin ter pojasnila svoja stališča glede seksualnih in reproduktivnih pravic. “Mi imamo jasno politiko, jasna stališča. To so stališča krščanskih demokratov, ljudske stranke,” je poudaril.
Stier je pred kratkim za svojega svetovalca imenoval predsednika konservativne stranke Hrast Ladislava Ilčića, ki je bil eden glavnih pri organizaciji referenduma leta 2013, po katerem so v hrvaški ustavi zapisali, da je zakon skupnost ženske in moškega.
Poleg stališč o seksualnih in reproduktivnih pravicah je Hrvaška na Svetu EU poudarila, da bo odločno vztrajala pri krepitvi zavesti o nasilju in pregonu krščanske in drugih verskih manjšin v državah, kjer se verske svobode ne spoštujejo v celoti, posebej na Bližnjemu vzhodu.
Premier Plenković je v lanski predvolilni kampanji med drugim jasno zavračal prepoved splava in ustvarjal vtis, da bo njegova politika zmernejša od politike njegovega predhodnika na čelu HDZ Tomislava Karamarka, ki je imel podporo desničarskih strank.
Komentator Jutarnjega lista je danes ocenil, da je Plenković preslepil volivce, posebej tiste, ki septembra lani niso glasovali, ker so ocenili, da “nova HDZ” ni grožnja krčenju človekovih pravic in svoboščin.
Stier je po današnji seji Sveta za človekove pravice ZN v Ženevi novinarjem povedal, da je HDZ verodostojna, ker si v zvezi z zaščito življenja in zakonsko zvezo prizadeva za vse, kar je napovedala med predvolilno kampanjo.
“Absolutno zavračam dezinformacije, da bo vlada spremenila zakon o splavu. To je premier Plenković večkrat povedal, tudi sam sem to izjavil v soboto, potrjujem pa tudi danes”, je izjavil vodja hrvaške diplomacije.
Poleg zaščite verskih skupnosti je Hrvaška po besedah zunanjega ministra danes v Ženevi zahtevala tudi dekriminalizacijo homoseksualnosti, ki je v nekaterih državah članicah ZN kaznivo dejanje. Pozvala je tudi k okrepljenemu boju proti nasilju nad ženskami in deklicami.