Hrvaška vlada je sprejela predlog zakona o postopku izredne uprave v podjetjih, ki imajo sistemski pomen za državo. Medtem je koordinacija bank upnic sporočila, da so s predstavniki Agrokorja uskladili glavne elemente dogovora o mirovanju dolga in da podpis pričakujejo danes. Dogovor predvideva tudi spremembe v vodstvu Agrokorja. Hrvaška vlada je potrdila predlog zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, ki so prezadolžena. Cilj zakona je zavarovanje stabilnosti hrvaškega gospodarstva in finančnega sistema, ne pa reševanje posameznih oseb ali podjetij, je poudaril hrvaški premier Andrej Plenković. Predvideno je, da bi zakon uporabili v primerih podjetij, ki imajo najmanj 5000 delovnih mest in 7,5 milijarde kun (okoli milijardo evrov) obveznosti, ki jih ne morejo izpolniti. Če bi podjetje, ki izpolnjuje oba pogoja, zahtevalo pomoč države, bi vlada predlagala izrednega pooblaščenca, ki bi ga moralo potrditi trgovsko sodišče v Zagrebu. Izredno upravo bi lahko zahtevali tudi upniki, a bi za to potrebovali soglasje podjetja, ki je v težavah, je dodal premier. “Ne gre za nobeno nacionalizacijo ali državni intervencionizem, ki bi ogrožal zasebno lastnino in nasprotoval hrvaški ustavi,” je povedal Plenković. Kot je izpostavil, so pri pripravi predloga upoštevali tudi zakonodajo EU. Upnice so potrdile dogovor o mirovanju dolga. Naloga izrednega pooblaščenca bi bila, da bi zagotovil redno poslovanje družbe, omogočal svežo likvidnost, začel sistematične postopke prestrukturiranja ter zagotovil trajnostni razvoj in delovna mesta, je še povedal hrvaški premier. Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je dodala, da je cilj zakona dogovor z upniki, ki bi omogočal nemoteno nadaljevanje poslovanja. Izredna uprava bi lahko svojo nalogo opravljala največ 15 mesecev – če bi bila neuspešna, bi sledil stečaj družbe. Ministrica je med drugim še dejala, da je zakon posledica sistemskih težav, ki jih povzroča kriza v Agrokorju. Vlada je p
