Dnevi pred začetkom predsedovanja minevajo v senci hrvaških predsedniških volitev. Vodenje Sveta EU sicer ni bilo tema predvolilne kampanje pred prvim krogom volitev 22. decembra.
Program predsedovanja, ki obsega približno 50 strani, je hrvaška vlada sprejela danes. Premier Andrej Plenković je ob tem izpostavil štiri prednostne naloge predsedovanja: brexit, evropski proračun za obdobje med letoma 2021 in 2027, konferenco o prihodnosti Evrope ter vrh EU – Zahodni Balkan. Napovedal je, da si bo Hrvaška kot predsedujoča Svetu EU prizadevala za Evropo, ki se razvija, povezuje, varuje in je vplivna na globalni ravni.
Med prvimi nalogami hrvaškega predsedovanja bo brexit, napovedan za 31. januar. Hrvaška si bo, kot piše v programu, prizadevala za urejen izstop Združenega kraljestva na podlagi sporazuma ter začetek pogajanj o prihodnjih odnosih.
Zdi se, da bo največji izziv nov sedemletni finančni okvir EU, na katerega bo prav tako vplival brexit, saj unijo zapušča ena največjih neto plačnic. Hrvaška je kot neto prejemnica v skupini članic prijateljic kohezije, ki nasprotujejo rezom v kohezijsko politiko. Evropska komisija je predlagala proračun v višini 1,11 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), Evropski parlament zahteva 1,3 odstotka BND, sedanje finsko predsedstvo EU je predlagalo, naj bo prihodnji sedemletni proračun unije vreden 1,07 odstotka BND.
Potem ko predlog Finske, predhodnice Hrvaške na čelu Sveta EU, ni bil sprejet, namerava Hrvaška vstopiti v težka proračunska pogajanja s stališči, da bi pri dolgoročnem načrtovanju upoštevali proračunsko disciplino, izboljšali izvajanje projektov in stabilnost vlaganj ter nemoteno nadaljevali financiranje razvojnih projektov. Dogovor je nujno doseči do konca leta 2020.
Plenković je danes dejal, da bo Hrvaška na ravni Sveta organizirala in koordinirala stališča vseh članic o vsebini, obsegu, sestavi in delovanju konference o prihodnosti Evrope. Konferenca naj bi v naslednjih dveh letih ugotovila, katere reforme bo treba izvajati, da bo EU postala še učinkovitejša in močnejša.
Po francoski blokadi začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, Hrvaška med predsedovanjem načrtuje izvajanje verodostojne politike širitve EU. Prve konkretne korake v tej smeri, predvsem ko gre za Severno Makedonijo, pričakujejo že 7. maja na vrhu EU – Zahodni Balkan. Vrh o evropski perspektivi držav jugovzhodne Evrope v naslednjem desetletju bo tudi največje srečanje v Zagrebu med hrvaškim predsedovanjem.
Hrvaška podpira tudi čim prejšnje odpiranje pogajanj z Albanijo ter status kandidatke za Bosno in Hercegovino. Pri tem zastopa stališče, da bi morala vsaka država kandidatka napredovati sorazmerno z doseženim napredkom. Takšna politika, ocenjujejo v programu, bo garant blaginje in stabilnosti jugovzhodne Evrope.
Med večjimi zalogaji bodo tudi migracije. V Zagrebu ocenjujejo, da je boljša zaščita zunanjih meja EU ena ključnih nalog za uresničenje načrtov o vrnitvi na običajno delovanje schengnskega območja. V programu kot cilj izpostavljajo “celovito, učinkovito in humano upravljanje z migracijami” na vseh migracijskih poteh. Tudi Evropska komisija namerava spomladi predstaviti nov dogovor o migracijah in način za odpravo zastojev pri azilni reformi.
Hrvaška se v bližji prihodnosti vidi znotraj schengnskega območja. Za uresničenje tega cilja se z vsemi močmi prizadeva zavarovati zunanjo mejo EU. Ob tem se sooča z ostrimi očitki humanitarnih organizacij glede nasilja policistov na svoji meji z BiH.
Med predsedovanjem bodo poskusili odpreti prostor tudi za uresničitev nekaterih hrvaških nacionalnih interesov, kot je ukinitev vizumov za ZDA, ki so jih deležne še nekatere članice, kot so Bolgarija, Ciper in Romunija.
Med temami predsedovanja, ki so neposredno povezane z interesi Hrvaške, so tudi demografija, alternativni model mobilnosti znanstvenikov, ki naj bi omilil beg možganov, ter projekti energetske tranzicije otokov, t.i. pametnih vasi in mladih kot gonilne sile trajnostnega razvoja.
Prvi pomembnejši dogodki predsedovanja bodo že kmalu po drugem krogu predsedniških volitev 5. januarja. Na Hrvaškem tako 9. januarja pričakujejo predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, dan za tem pa bo v Zagrebu tudi srečanje s celotno Evropsko komisijo na čelu z njeno predsednico Ursulo von der Leyen.
Večina zagrebških srečanj med predsedovanjem bo potekala v prenovljenem delu poslopja hrvaške nacionalne in univerzitetne knjižnice, ki so ga za potrebe predsedovanja slovesno odprli 20. decembra.
Hrvaške oblasti predsedovanje Svetu EU izpostavljajo kot velik zunanjepolitični dosežek najmlajše članice unije.
Dve tretjini hrvaških državljanov sicer ne ve, katero evropsko institucijo bo Hrvaška vodila v prvi polovici leta 2020, je pokazala raziskava HRrejting, ki jo je v četrtek zvečer objavila hrvaška televizija (HTV). Med vprašanimi je tudi več takih, ki menijo, da Hrvaška ne bo imela nobene koristi od predsedovanja, kot tistih, ki pričakujejo koristi.
