Pejčinović Burićeva je v današnji oddaji hrvaškega radia o delu hrvaške vlade obžalovala, ker Erjavec nastopa “tako agresivno in nesramno” ter dejala, da “gre čez vse meje”.
“To je njegov način komuniciranja, ki kaže tudi na določeno zvrst negotovosti. Če bi bili tako prepričani v to, kar govorijo, ne bi bilo toliko nervoze,” je izjavila vodja hrvaške diplomacije dan po udeležbi na blejskem strateškem forumu. Na njem sta se z Erjavcem srečala samo protokolarno.
Erjavec je v torek dejal, da sestanek s hrvaško kolegico ob robu foruma ne bi imel smisla, saj nima nobenih pooblastil, da bi spremenila hrvaško stališče glede arbitraže. Med drugim je ocenil hrvaško zavračanje arbitražne sodbe kot “škandalozno” in kritiziral Hrvaško, češ da ima odprta vprašanja glede meje z vsemi svojimi sosedami in ne le s Slovenijo.
Pejčinović Burićeva je danes še dejala, da so bili udeleženci foruma na Bledu, s katerimi se je pogovarjala, začudeni, ker je slovenski državni vrh izkoristil konferenco za ozke cilje – da bi obtožil Hrvaško kršitev evropske pravne zakonodaje, ker Zagreb ni priznal junijske odločitve arbitražnega sodišča o meji.
Kot je dodala, se podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, s katerim se je pogovarjala v torek na Bledu, ne strinja s trditvami Slovenije, da Hrvaška krši evropsko zakonodajo.
Stališča Evropske komisije, da je treba uveljaviti arbitražno sodbo, je Pejčinović Burićeva ocenila kot politično stališče Bruslja, a dodala, da komisija v sporu nima pristojnosti, kar je “sama tudi priznala”. Povedala je, da se Evropska komisija in Hrvaška ne strinjata le glede tega, da je bila slovenska kršitev arbitražnega postopka takšna, da je Hrvaška morala odstopiti od arbitražnega sporazuma.
Na vprašanje, ali bi Hrvaška sprejela končno rešitev spora o meji, ki bi sledila arbitražni sodbi, je ponovila, da Hrvaška sodbe ne priznava ter da se o tem v Zagrebu niso pogovarjali. Obenem je dejala, da je “kompromitirana sodba” pokazala, da Slovenija v vseh letih pogajanj o meji za približno dve tretjini svojih zahtev ni imela utemeljitev v mednarodnem pravu.
“Če je nekaj morda dobro, je, da smo v postopku prišli do situacije, ko se končno lahko lažje pogovarjamo v okviru mednarodnega prava. Prej so bile zahteve slovenske strani pretirane in nismo uspeli doseči dogovora. Zdaj je to v bolj realnih okvirih,” je povedala.
Glede slovenskih pritiskov za uveljavitev arbitražne sodbe je dejala, da je treba nadaljevati partnerski in enakopraven dialog ter da v Zagrebu pričakuje obisk premierja Cerarja, ki je “odprt za dialog” ne glede na različna stališča držav. “Treba je biti potrpežljiv, okoliščine niso enostavne,” je povedala ter dodala, da “na srečo niso vsi v Sloveniji kot Erjavec”.
Če bi Slovenija poskusila blokirati vstop Hrvaške v območje schengena, meni, da lahko Hrvaška izkoristi različna legitimna sredstva za zaščito svojih interesov.
“Schengensko vprašanje ter vprašanje zunanjih meja in varnosti je pomembno za celotno EU, tako da se bodo države članice EU drugače postavile, kot je bilo to med slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj zaradi meje,” je dejala. Kot je dodala, bo v tem kontekstu Sloveniji veliko težje, hkrati pa je Ljubljani prav tako v interesu, da Hrvaška postane del schengenskega območja.
