Tisti, ki se ne zaveda, da je izpostavljen informacijskim in medijskim operacijam, ali nekim drugim pojavom hibridnih groženj, kot so kibernetska, finančna, energetska in podobno, se izpostavlja resnim negativnim posledicam za svojo sedanjost in prihodnost, ker bosta ti spremenjeni na način, ki ga napadalec načrtuje, želi in pričakuje, navaja hrvaški Večernji list na svoji spletni strani mnenje treh podpisanih avtorjev iz hrvaškega Inštituta za raziskave hibridnih spopadov.
Avtorji ne navajajo argumentov za svoje trditve o hibridni vojni, ki naj bi jo proti Hrvaški vodile Slovenija, Srbija in BiH. Večji del analize je usmerjen na teorije o vojnah in hibridnih spopadih, v katerih je uporaba oboroženih sil izjema, ki jo uporabljajo kot grožnjo ali sredstvo za krepitev vloge in vpliva informacijskih in medijskih posredovanj, kot je to v primerih spopadov v Ukrajini in Siriji.
Izpostavljajo, da se Hrvaška naslanja na območje, na katerem se spopadajo interesi velikih sil, ter da krize in vojne vplivajo tudi na hrvaške politične, gospodarske, finančne, socialne in varnostne interese.
Trdijo, da je Hrvaška kot odgovorna članica EU in zveze Nato izpostavljena hibridnim spopadom zoperstavljenih energetskih politik Rusije in ZDA. V tem kontekstu izpostavlja ruske informacijske in medijske pritiske v primeru koncerna Agrokor.
O hibridni vojni proti Hrvaški v medijskem prostoru v zadnjem času pogosto govori tudi hrvaški premier Andrej Plenković, a ne želi odgovoriti na številna novinarska vprašanja, s kom je država v hibridnem spopadu. Na vprašanje novinarja beograjskega uredništva regionalne televizije N1 v torek v Budimpešti, s kom je Hrvaška v vojni, je Plenković odgovoril z vprašanjem: “Ali ste vi na Hrvaškem ali ste v Beogradu?”.
Predsednik največje hrvaške opozicijske stranke SDP Davor Bernardić je v torek pozval vlado, naj razglasi izredno stanje, če je Hrvaška v vojni, ali pa bo jasno, da gre za “spin”. Opozicija je ocenila, da želi vlada s tezami o hibridni vojni preprečiti vsako medijsko kritiko svojega dela.
