Konvencijo, ki jo je Slovenija podpisala leta 2011, ratificirala pa 2015, je danes podprlo 110 od 142 prisotnih poslancev hrvaškega sabora. Proti jih je bilo 30, med njimi tudi več poslancev HDZ, ki zaradi svojih prepričanj in povezav z določenimi skupinami niso podprli predloga lastne vlade.

Potrditev konvencije je bila pričakovana, potem ko je večina poslanskih skupin med sredino saborsko razpravo napovedala podporo ratifikaciji, za katero je bila potreba navadna večina. Pričakovano je bilo tudi nasprotovanje dela poslancev HDZ.

Istanbulska konvencija je mednarodni pravni instrument, ki celovito določa obveznosti pogodbenic za preprečevanje nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini. Njen osnovni cilj je ustvariti Evropo brez nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

Hrvaški konservativci in desničarji v njej vidijo grožnjo hrvaški družbi in vztrajajo, da je v nasprotju s hrvaško krščansko tradicijo.

Hrvaška vlada je, da bi konservativnim nasprotnikom preprečila nadaljne manipulacije, v predlogu zakona s posebno izjavo pojasnila, da konvencija ne uvaja t.i. teorije spola v hrvaško zakonodajo in izobraževanje ter ne spreminja ustavnega določila o zakonski zvezi kot skupnosti ženske in moškega. Je pa vlada zavrnila amandma največje opozicijske stranke SDP o brisanju izjave. “Ta izjava kaže, da vlada meni, da je konvencija v skladu z ustavo,” je pred glasovanjem v saboru pojasnil hrvaški premier Andrej Plenković.

Proti istanbulski konvenciji je v Splitu v četrtek po navedbah policije protestiralo 15.000 (organizatorji so sicer govorili o številki 70.000, računalniški program pa jih je preštel le dobrih 5.000) oseb na shodu, ki so ga organizirale konservativne in desničarske organizacije in skupine. Na shodu so ostro kritizirali predvsem premierja Plenkovića in njegovo vlado, a ne le zaradi istanbulske konvencije. Podobno je bilo tudi na shodu konec marca v Zagrebu, kjer se je zbralo nekaj več kot 5000 ljudi.

Desničarski aktivisti so napovedali, da bodo maja začeli zbirati podpise za referendumsko pobudo za izstop Hrvaške iz istanbulske konvencije. Za uspeh pobude potrebujejo več kot 350.000 podpisov hrvaških volivcev.

Konvencija je bila sprejeta v Istanbulu leta 2011, Hrvaška pa je konvencijo podpisala leta 2013 v času levosredinske hrvaške vlade.

Nekdanji hrvaški premier Zoran Milanović je med svojim mandatom, ki se je končal leta 2015, pojasnil, da postopka ratifikacije konvencije niso sprožili zaradi stroškov izvajanja ratifikacije v času, ko so se soočali s pomanjkanjem denarja v državni blagajni.

Sedanja vlada je napovedala, da bo za izvajanje konvencije letos namenila 70 milijonov kun (9,5 milijona evrov).

Hrvaški sabor je danes tudi zavrnil zahtevo opozicije za odpoklic podpredsednice hrvaške vlade in ministrice za gospodarstvo Martine Dalić zaradi politične odgovornosti za domnevno navzkrižje interesov bivšega izrednega pooblaščenca za koncern Agrokor Anteja Ramljaka.

Opozicijsko zahtevo je podprlo 71 poslancev, podporo Dalićevi pa je izreklo 76 poslancev, kar je točno potrebna navadna večina. To kaže na krhkost vladajoče večine, ki podpira premierja Plenkovića. O odpoklicu Dalićeve je glasovalo 147 od 151 poslancev v hrvaškem saboru.