“Hrvaška policija varuje vsako ped hrvaškega morja in meje na morju, vključno s Piranskim zalivom, in tako bo ostalo tudi v prihodnje,” je odgovoril Božinović na vprašanje, ali se bo po vstopu Hrvaške v območje schengna kaj spremenilo in ali hrvaška policija še vedno varuje sredinsko črto v Piranskem zalivu ter spremlja hrvaške ribiče.

Božinović je tudi dejal, da bo odločitev o vstopu Hrvaške v schengen politična. Kot je poudaril, pa je tudi njegovim evropskim sogovornikom jasno, da je varnost EU ogrožena, če članica unije, ki ima najdaljšo kopensko mejo, nima dostopa do določenih baz podatkov in informacijskih sistemov, ki bi ga dobila z vstopom v schengenski sistem.

Znova je zavrnil obtožbe proti hrvaški policiji zaradi nezakonitega ravnanja z migranti, ki jih je bil deležen tudi med ponedeljkovo predstavitvijo hrvaškega predsedovanja Svetu EU v odboru za državljanske svoboščine Evropskega parlamenta. Kot je dejal, obtožbe prihajajo izključno iz enega političnega spektra v Evropskem parlamentu, evropske levice. Vse obtožbe so narejene po enakem vzorcu in nobenih dokazov ni, ki bi kompromitirali hrvaške policiste, je zatrdil.

Po besedah hrvaškega ministra je problem v tem, da migrantov ne želijo v nobeni evropski državi, Hrvaška pa je izpostavljena pritiskom, da bi odprla meje. “In kaj potem? Imamo žico na meji s Slovenijo in Madžarsko. Ti ljudje bi ostali na Hrvaškem. Naše sporočilo je humano – če ne želite sprejeti teh ljudi, jim ne dajte lažnega upanja,” je izjavil.

Božinović ni povedal, koliko migrantov je na Hrvaško lani vrnila Slovenija, potem ko jih je ustavila na svoji meji. Novinar pa je omenil, da je šlo za 20.0000 migrantov. “Slišal sem 16.000. Ni spodobno, da bi se obmetavali s številkami, saj se 16.000 zagotovo ne nanaša na število oseb. Nekateri so tudi 17-krat ali več poskušali nezakonito prečkati mejo,” je povedal.

Ni odgovoril niti na vprašanje, koliko migrantov je Hrvaška vrnila Bosni in Hercegovini, je pa ponovil, da tudi prosilci za azil na Hrvaškem ne želijo ostati v državi, ampak so njihov cilj države zahodne Evrope, kot sta Nemčija ali Švedska.

Na novinarsko vprašanje, ali obstaja mobilna policijska enota z imenom Koridor, katere naloga je vračanje migrantov v BiH, pa je odgovoril, da je ta enota namenjena boju proti kriminalu, povezanemu z migracijami. Izpostavil je, da je hrvaška policija lani prijela 995 tihotapcev ljudi, samo januarja letos pa že več kot 80.