Lovrinović je danes v saboru govoril o nameri prodaje delnic hrvaškega elektrogospodarstva (Hep) za prevzem Ininih delnic od Mola. Poudaril je, da ima Hrvaška “nedopusten odnos do denarja, ki naj bi ga morala izterjati od Slovenije in Srbije”.

Kot je pojasnil, je Hrvaška v javni dolg prevzela dve tretjini od 930 milijonov nekdanjih nemških mark, ki predstavljajo celoten dolg Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev. Slovenija bo po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu poplačala neprenesene depozite, kar je tretjina zneska, a ne bo plačala obresti, je dejal.

“Če je Hrvaška izplačala približno 600 milijonov mark prenesenih prihrankov in če k temu prištejemo obresti in zamudne obresti, pridemo do zneska približno dve milijardi evrov, ki jih Hrvaška terja od Slovenije,” meni Lovrinović, ki na Hrvaškem velja za ekonomskega strokovnjaka.

Podobne hrvaške terjatve so, kot je dejal, tudi v primeru Srbije, ker je Hrvaška konec 80. let prejšnjega stoletja vložila približno 580 milijonov mark za sklenitev projekta hidroelektrarn na Donavi, Đerdap 3. Hrvaška je za financiranje projekta vzela posojilo, na koncu pa od Srbije ni dobila ne poceni elektrike ne povračila denarja, je povedal profesor ekonomije Lovrinović.

Pozval je hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, naj vpraša svoja kolega iz Srbije in Slovenije Aleksandra Vučića in Mira Cerarja, “kdaj bosta plačala dolgove”.

Lovrinović je postal poslanec na rednih parlamentarnih volitvah leta 2015 kot del Mosta neodvisnih list, nato pa je z dvema somišljenikoma zapustil Most in ustanovil poslanski klub stranke PH. Na lanskih predčasnih parlamentarnih volitvah je bila njegova stranka v koaliciji s stranko Živi zid. Poleg Lovrinovića ima stranka še enega poslanca v parlamentu.