Za sprejetje zakona je glasovalo 83 od navzočih 131 poslancev, proti jih je bilo 46, dva sta se glasovanja vzdržala. Hrvaški sabor ima 151 poslancev.
Zakon se bo lahko uporabil za podjetja z vsaj 5000 zaposlenimi in najmanj 7,5 milijarde kun (okoli milijardo evrov) obveznosti, ki jih ne morejo izpolniti. Če bi takšno podjetje zahtevalo pomoč države, bi vlada predlagala izrednega pooblaščenca, katerega naloga bi bila zagotoviti redno poslovanje družbe, omogočiti svežo likvidnost ter začeti postopke prestrukturiranja.
Pred glasovanjem o sprejemu zakona so sprejeli dopolnila, ki jih je danes predlagala vladajoča HDZ. Ta med drugim določajo, da bodo banke, ki kreditirajo sistemsko pomembno podjetje, na vrsti za poplačilo terjatev takoj za delavci, ki so tudi edini, ki lahko sprožijo izvršbo, medtem ko dobavitelji, ki ne morejo izterjati svojega denarja, lahko prevzamejo ustrezen lastniški delež v podjetjih skupine.
Predsednik največje opozicijske stranke SDP Davor Bernardić je pred glasovanjem pojasnil, da zakona ne bodo podprli, ker ocenjujejo, da bodo dopolnila HDZ upnikom omogočala med drugim tudi prevzem hrvaških zemljišč in vodnih virov. Opozicija je opozorila tudi, da je zakon v nasprotju s hrvaško ustavo kot tudi s pravnim redom Evropske unije.
Hrvaški premier Andrej Plenković je v sredo med maratonsko razpravo v saboru večkrat izpostavil, da ne gre za zakon, ki bi bil namenjen reševanju Agrokorjevega lastnika Ivice Todorića, niti za Lex Agrokor, temveč za zakon, s katerimi nameravajo zavarovati interese hrvaškega gospodarstva in finančnega sistema kot tudi vseh, ki so vključeni v proces krize v sistemsko pomembnih podjetjih.
Kot je poudaril, je najpomembnejše sporočilo zakona povrniti zaupanje vseh akterjev pri nujno potrebnem prestrukturiranju sistemov, ki so v krizi. Cilj postopka o izredni upravi je pogodba med upniki o prihodnosti poslovanja podjetja na trajnosten in finančno stabilen način. Pogodbo je treba doseči v 12 mesecih, zagrebško trgovsko sodišče pa lahko ta rok podaljša za dodatne tri mesece.
Opozicijski poslanci so imeli vrsto pripomb na predlog zakona. Poleg trditev, da je zakon mišljen za reševanje Todorića, so največji vladni stranki HDZ očitali, da je bila vsa leta tesno povezana z Agrokorjem in je tudi odgovorna za krizo v sistemski družbi. Opozarjali so, da vlada občutno zamuja s ponujanjem rešitev za krizo v Agrokorju, ker so bila prva naznanila razsežnosti krize znana pred nekaj mesecev.
Menijo, da bo država zaradi odločitev izrednega pooblaščenca o pridobitvi novih posojil prevzela finančne obveznosti sistemsko pomembnega podjetja, kar lahko pripelje tudi do tožb proti Hrvaški ter možnosti, da bodo izgube plačali hrvaški davčni zavezanci.
Zakon se bo lahko uporabilo na zahtevo lastnikov sistemsko pomembnih podjetij v težavah. Izvajanje zakona lahko zahtevajo tudi upniki, a je potrebno soglasje lastnikov.
V primeru Agrokorja bo uveljavitev zakona odvisna predvsem od tega, ali bodo lastnik družbe in uprava dosegli dogovor z upniki in dobavitelji o finančni likvidnosti, ki bo zagotovila nadaljevanja poslovanja in prestrukturiranje sistema.
Kriterije za sistemsko pomembno podjetje na Hrvaškem izpolnjuje deset podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot enajst odstotkov vseh delavcev na Hrvaškem in imajo 34,6-odstoten delež v hrvaškem bruto domačem proizvodu. Največji med njimi je Agrokor, ki zaposluje približno 60.000 ljudi, od tega 10.500 v Sloveniji.
Zakon bodo lahko uveljavili, ko bo objavljen v hrvaškem uradnem listu, predvidoma v naslednjih dneh.
