Hrvaški šef diplomacije zavrnil srečanje s srbskim kolegom

Hrvaški šef diplomacije zavrnil srečanje s srbskim kolegom

Hrvaški zunanji minister Davor Ivo Stier je zavrnil predlog srbskega kolega Ivice Dačića za dvostransko srečanje, ker je Dačić izjavil, da je bil kardinal Alojzije Stepinac vojni zločinec. Stier je potrdil, da so zaradi Dačićevih izjav konec tedna na pogovor povabili srbsko veleposlanico v Zagrebu Miro Nikolić. Stier je v nedeljo zvečer v pogovoru za hrvaško televizijo potrdil, da je zavrnil Dačića, ki je predlagal, da bi se dobila minuli konec tedna. Kot je poudaril, so pogovori med Zagrebom in Beogradom potrebni, a Dačić "ni kanal za dialog". Srbski zunanji minister je prejšnji četrtek kot žalostno označil postavitev spomenika "vojnemu zločincu iz časov fašistične ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH)" kardinalu Stepincu v Osijeku. Ocenil je, da na Hrvaškem ustvarjajo vzdušje, v katerem so protisrbska politika, opravičevanje zločinov nad Srbi in rehabilitacija NDH običajna zadeva. Stier je ostro kritiziral Dačićevo izjavo ter izpostavil, da gre za "napad v najslabši maniri komunističnega aparatčika". Šef hrvaške diplomacije je vprašal, ali bo Dačić tudi bivšega papeža Janeza Pavla II. označil za fašista, glede na to, da je leta 1998 razglasil Stepinca za blaženega. Po njegovi oceni skuša Dačić vzpostaviti staro "komunistično šablono", da so vsi Hrvati genocidni. Izjave srbskih politikov ocenjuje tudi v luči prihajajočih predsedniških volitev v Srbiji. Dačić je med drugim omenil tudi to, da je bil dedek Stierja ustaški polkovnik in eden poveljnikov v ustaškem koncentracijskem taborišču v Jasenovcu. To sicer ni ovira za dialog, je dodal. Odnose med Zagrebom in Beogradom močno bremenijo posledice vojne na Hrvaškem in razpad nekdanje skupne države. Državi imata vrsto nerešenih vprašanj, vključno z mejo na Donavi. Srbsko vodstvo pa izkoristi vsako priložnost za primerjavo določenih dogodkov v sodobni Hrvaški z ustaškim režimom med drugo svetovno vojno. Hrvaška skuša nekatere svoje interese, kot so pravice hrvaške manjšine v Srbiji, zagotoviti skozi članstvo v Evropski

Hrvaški zunanji minister Davor Ivo Stier je zavrnil predlog srbskega kolega Ivice Dačića za dvostransko srečanje, ker je Dačić izjavil, da je bil kardinal Alojzije Stepinac vojni zločinec. Stier je potrdil, da so zaradi Dačićevih izjav konec tedna na pogovor povabili srbsko veleposlanico v Zagrebu Miro Nikolić. Stier je v nedeljo zvečer v pogovoru za hrvaško televizijo potrdil, da je zavrnil Dačića, ki je predlagal, da bi se dobila minuli konec tedna. Kot je poudaril, so pogovori med Zagrebom in Beogradom potrebni, a Dačić “ni kanal za dialog”. Srbski zunanji minister je prejšnji četrtek kot žalostno označil postavitev spomenika “vojnemu zločincu iz časov fašistične ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH)” kardinalu Stepincu v Osijeku. Ocenil je, da na Hrvaškem ustvarjajo vzdušje, v katerem so protisrbska politika, opravičevanje zločinov nad Srbi in rehabilitacija NDH običajna zadeva. Stier je ostro kritiziral Dačićevo izjavo ter izpostavil, da gre za “napad v najslabši maniri komunističnega aparatčika”. Šef hrvaške diplomacije je vprašal, ali bo Dačić tudi bivšega papeža Janeza Pavla II. označil za fašista, glede na to, da je leta 1998 razglasil Stepinca za blaženega. Po njegovi oceni skuša Dačić vzpostaviti staro “komunistično šablono”, da so vsi Hrvati genocidni. Izjave srbskih politikov ocenjuje tudi v luči prihajajočih predsedniških volitev v Srbiji. Dačić je med drugim omenil tudi to, da je bil dedek Stierja ustaški polkovnik in eden poveljnikov v ustaškem koncentracijskem taborišču v Jasenovcu. To sicer ni ovira za dialog, je dodal. Odnose med Zagrebom in Beogradom močno bremenijo posledice vojne na Hrvaškem in razpad nekdanje skupne države. Državi imata vrsto nerešenih vprašanj, vključno z mejo na Donavi. Srbsko vodstvo pa izkoristi vsako priložnost za primerjavo določenih dogodkov v sodobni Hrvaški z ustaškim režimom med drugo svetovno vojno. Hrvaška skuša nekatere svoje interese, kot so pravice hrvaške manjšine v Srbiji, zagotoviti skozi članstvo v Evropski

Scroll to top
Skip to content