Plenković je povlekel nekaj kakovostnih potez, kot je izbira štirih ministrov z doktorati iz ekonomije, a tudi tveganih z izbiro Pava Barišića za ministra za znanost, izobraževanje in šport, poudarja komentator Večernjega lista.

Kot “najpomembnejšo in najpogumnejšo ter politično zrelo in racionalno potezo” je označil imenovanje Nine Obuljen za ministrico za kulturo glede na to, da so odstranitev Zlatka Hasanbegovića s tega položaja na strankarski desnici doživeli kot “ideološko izdajo”.

Pojasnjuje, da je Plenkovićevo “osebno žrtvovanje pri odprtih napadih desnice ne le izraz njegove politične pragmatičnosti in uravnovešenosti, temveč tudi domoljubnosti, ker se je obrnil k združevanju in konstruktivnim politikam namesto ideološkim delitvam”.

Jutarnji list v posebni prilogi o novi vladi izpostavlja, da je največje in najboljše presenečenje v novi vladi imenovanje Martine Dalić za podpredsednico vlade in ministrico za gospodarstvo. Spominja, da je Dalićeva pred nekaj leti izstopila iz HDZ zaradi razočaranja z gospodarsko politiko prejšnjega predsednika stranke Tomislava Karamarka, njena vrnitev pa je Plenkovićevo sporočilo, da ne bo trpel površnosti v gospodarstvu.

Komentator dodaja, da je v Plenkovićevi vladi vrsta ministrov, ki se v prejšnji vladi premierja Tihomirja Oreškovića niso izkazali kot dobra izbira, da pa “ni treba pokvariti slovesnega trenutka oblikovanja nove vlade, ki ima relativno trdno parlamentarno večino po precej dolgem obdobju politične nestabilnosti”.

V ločenem uredniškem komentarju Jutarnji list poudarja, da je Plenković sklenil veliko kompromisov in da so “njegovi” samo štirje ministri. To so zunanji minister Davor Ivo Stier, minister za obrambo Damir Krstičević, ministrica za regionalni razvoj in evropske sklade Gabrijela Žalac ter ministrica za kulturo Obuljenova.

Izpostavlja, da so pred Plenkovićem številni izzivi, ki so politično bolj zahtevni, kot je sestava vlade. Omenja prevzem nadzora v zagrebški podružnici HDZ, ki ni kritična do župana Milana Bandića ter izpostavljanje kandidata stranke za župana Zagreba na lokalnih volitvah, ki bodo maja 2017. Kot drugi veliki izziv navaja volitve v HDZ.

“Plenković se bo kmalu soočil z dvomom, koliko kompromisov je potrebno, da bi lahko govoril o politiki združevanja in koliko jih je preveč, da bi lahko gradil zgodbo o uspehu,” sklene komentator.