Najstarejša poslopja zapora v Lepoglavi nedaleč od Varaždina so bila zgrajena v zadnjih letih Avstro-ogrskega cesarstva in so takrat veljala za najsodobnejša. Posodobljeni zapor v Lepoglavi ima danes tudi pet hektarjev vinogradov, v katerih gojijo enajst sort grozdja.

Letno pridelajo približno 50 ton grozdja, v kleti zapora pa letno proizvedejo skoraj 30.000 litrov kakovostnega in vrhunskega vina.

Vodja kmetijske delavnice v zaporu Stjepan Biškup je za hrvaško televizijo (HTV) dejal, da številni gostinski lokali z območja Lepoglave kupujejo vino, ki je bilo proizvedeno v zaporu. Vina, kot so muškat, graševina, pavlinsko in podobna, naročajo tudi za različna zasebna slavja, kot so poroke.

V upravi dodajajo, da vino ni prednostna naloga zapora, temveč zaporniki, ki jim delo predstavlja del zaporniškega življenja in terapije.

“Vključevanje zapornikov v delo med prestajanjem kazni v zaporu je zaželeno,” je dejal pomočnik upravnika zapora Ivica Marković.

Delo v zaporu je prostovoljno, zaporniki pa lahko zaslužijo med 300 in 1000 kunami (med 40 in 135 evri) mesečno. Imajo tudi več priložnosti za obiske svojcev in prijateljev kot tudi za preživljanje krajših dopustov doma.

Prilagajanje na življenje na prostosti je pomembno, ker je med zaporniki približno 60 odstotkov takšnih, ki kmalu po prestani kazni znova končajo v zaporu, je navedla HTV.

V kmetijsko delavnico je vključenih približno 40 zapornikov s polodprtega oddelka zapora. Pridelujejo tudi druge kmetijske izdelke, sadje in zelenjavo. Na zaporniški kmetiji skrbijo tudi za govedo in svinje. Hrano proizvajajo za potrebe zapora, kar pomeni, da sami zaužijejo vse, kar proizvedejo, razen vina.

V hrvaških zaporih je približno 6000 zapornikov, približno deset odstotkov, med katerimi so tudi obsojenci za najhujša kazniva dejanja, pa jih kazen prestaja v Lepoglavi. Vsak kaznjenec stane davkoplačevalce približno 114.000 kun (15.000 evrov) letno, je še poročala HTV.