Kot so za STA pojasnili na notranjem ministrstvu, slovenska policija od 30. decembra dalje nedovoljene prestope meje na morju – ne glede na njihov namen – obravnava v skladu z določili zakona o tujcih. Kršitelj, ki nedovoljeno stopi v Republiko Slovenijo, se obravnava za prekršek po 145. členu omenjenega zakona, kjer je predpisana sankcija od 500 do 1200 evrov.
Postopek o prekrških se vodi skladno z določili zakona o prekrških na pristojni policijski enoti. Kršitelju, ki po pravnomočno zaključenem prekrškovnem postopku ne poravna globe, predpisane za prekršek, se lahko nato tudi zavrne vstop v Slovenijo.
Vplutja hrvaških varnostnih organov se medtem obravnavajo kot mejni incidenti, so še pojasnili na MNZ.
Od 30. decembra do 2. januarja je slovenska policija sicer obravnavala sedem vplutij hrvaških ribiških plovil in deset vplutij hrvaških varnostnih organov. V sredo je po poročanju medijev ribe v Piranskem zalivu lovil le en hrvaški ribič v spremstvu dveh hrvaških policijskih čolnov, ki so ga obravnavali slovenski policisti in ribiški inšpektor.
Prekrški s področja nedovoljenega ribolova v slovenskem morju medtem niso v pristojnosti policije, temveč inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Konkretno je za to odgovoren ribiški inšpektor, ki je običajno prisoten na policijskem plovilu.
Imajo pa hrvaški ribiči možnost pridobiti posebne dovolilnice in legalno loviti v slovenskih vodah.
Slovenija jim je namreč v skladu z evropsko zakonodajo omogočila dostop do svojega teritorialnega morja tudi po uveljavitvi arbitražne razsodbe – s spremembo zakona o morskem ribištvu ter sprejemom uredbe, ki določa točen postopek uveljavljanja te pravice za hrvaške ribiče, pojasnjujejo na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov iz Hrvaške, ki želi pridobiti pravico do izvajanja ribolova v slovenskem teritorialnem morju, mora na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oddati vlogo za posebno dovoljenje, in sicer od 1. novembra dalje za naslednje koledarsko leto.
Ministrstvo vloge obravnava glede na časovno zaporedje njihovega prispetja, a le do obsega, določenega v relevantni uredbi EU – to pomeni do skupaj 25 ribiških plovil (vključno s petimi plovili, opremljenimi z vlečnimi mrežami) s skupnim ulovom do 100 ton rib letno.
Obenem so na ministrstvu izrazili pričakovanje, da bo evropsko zakonodajo in zaveze iz pristopne pogodbe uveljavila tudi Hrvaška in v enakem obsegu omogočila ribolov slovenskim ribičem. Objavili pa so tudi kontakt odvetniške pisarne, kamor se lahko obrnejo ribiči v primeru, da bi imeli v morju, ki je pod suverenostjo Slovenije, težave s hrvaškimi organi.