Ustavno sodišče je v sredo odločilo, da ustavne in konvencijske pravice, na katere so se sklicevale banke na Hrvaškem, niso bile kršene. Obenem je potrdilo ničnost valutne klavzule in spremenljive obrestne mere v pogodbah o posojilih v švicarskih frankih, so zapisali v sporočilu za javnost.
Po tej odločitvi se bodo lahko po obstoječih pravilih nadaljevali pravosodni postopki, v katerih je več kot 20.000 posojilojemalcev tožilo banke zaradi nezakonitih posojilnih pogodb. Med njimi je približno 15.000 posojilojemalcev, ki so v dogovoru z bankami konvertirali svoja posojila v druge valute, in približno 5000 posojilojemalcev, ki so obdržali posojila v švicarskih frankih, kažejo podatki združenja Potrošač.
Iz hrvaškega združenja bank so v sredo sporočili, da bodo banke preučile možnosti za druga pravna sredstva, s katerimi bi lahko nadaljevale svojo pravno bitko. Glede na to, da so banke po odločitvi ustavnega sodišča na Hrvaškem izčrpale vse pravne možnosti, je pričakovati nadaljevanje postopkov na mednarodnih sodiščih.
V združenju Franak so odločitev ustavnega sodišča pozdravili. Ocenili so, da bodo lahko posojilojemalci kreditov v švicarskih frankih tožili banke, da bi dobili svoj preplačani denar. Trdijo, da bo približno 70.000 posojilojemalcev, ki so posojila poplačali pred možnostjo zamenjave kredita v druge valute, imelo pravico zahtevati povrnitev obrokov, ki so jih preplačali zaradi spremembe obresti in tečaja v celoti.
Tisti, ki so posojila v frankih v dogovoru z bankami konvertirali v druge valute, pa bodo morali počakati na odločitev Sodišča EU, na katerega se je združenje Franak obrnilo z zahtevo, naj pojasni, ali imajo pravico do odškodnine za preplačana posojila tudi posojilojemalci, ki so posojila zamenjali z drugo valuto.
Koordinator skupine za ekonomsko-pravne zadeve Združenja Franak Goran Aleksić je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu dejal, da pričakuje ugodno odločitev Sodišča EU tudi v hrvaškem primeru, potem ko so sodniki v Luxembourgu na primeru Madžarske določili, da morajo tudi posojilojemalci, ki so konvertirali posojila v druge valute, dobiti odškodnino v celoti.
Aleksić je dejal, da imajo vsi hrvaški posojilojemalci v švicarskih frankih, ki bodo tožili banke, pravico dobiti od 50 do 80 odstotkov vrednosti odobrenega posojila. Obžaloval je, ker hrvaška sodišča v primeru posojil v švicarski valuti niso odločala hitreje, saj so medtem po njegovih besedah mnogi posojilojemalci izgubili svoja stanovanja, njihove zakonske veze so propadle, nekateri so se morali odpraviti na delo v druge države, da bi lahko vračali posojila, nekateri pa so celo storili samomor.
Povedal je, da je na zagrebškem sodišču zahteval preiskavo proti bankam, ki so ponujale ta posojila. Meni, da so banke storile vrsto kaznivih dejanj zlorabe položaja in pooblastil ter sklepanja oderuških pogodb.
Kolektivni spor so kreditojemalci sprožili leta 2012. Med postopki so hrvaška sodišča odločila o ničnosti valutne klavzule in spremenljive obrestne mere. Nato so se banke obrnile na ustavno sodišče, ki je v sredo o tej zadevi dokončno odločilo.
