Možnost vnovičnega odprtja balkanske migrantske poti je bila tema sobotnega srečanja hrvaškega sveta za nacionalno varnost, ki je potekalo v Splitu, je potrdil hrvaški minister za obrambo Josip Buljević. O podrobnostih srečanja ni želel govoriti.

Neuradno naj bi Hrvaška pripravljala strategijo za nov begunski val. Odločitve o tem, ali bodo gradili “tehnične ovire” na mejah s Srbijo in BiH, naj še ne bi sprejeli, danes ugibajo hrvaški časniki.

“Ne pride v poštev, da bi Hrvaška postala žariščna točka za begunce. Če je treba postaviti žico, mora politika sprejeti takšno odločitev. Če je potrebna vojska, naj gre na mejo,” je za današnji Jutarnji list izjavil neimenovani visoki uradnik HDZ.

Neuradne ocene kažejo, da bo v primeru novega begunskega vala Hrvaška morala poskrbeti za približno 50.000 ljudi, kar je za Zagreb nesprejemljivo. Zato predlagajo izgradnjo tehničnih ovir na svoji meji, kot so to storile Slovenija, Madžarska in Avstrija.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović se prav tako nagiba k zapiranju hrvaške meje. Ob lanskem izbruhu begunske krize je dejala, da ni izključena gradnja ograje na meji s Srbijo ter da mora hrvaška vojska pomagati policistom na meji s Srbijo.

Med udeležbo na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku je v začetku tedna dejala, da Hrvaška ne bo mogla več prevažati beguncev in migrantov čez svoje ozemlje, kot je to počela med prejšnjim begunskim valom, saj so sosede Hrvaške zaprle svoje meje.

Poudarila je, da mora Hrvaška zavarovati svoje ozemlje kot tudi pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo. Opozorila je, da bo naloga težko izvedljiva brez skupnega evropskega dogovora.

Hrvaški notranji minister Vlaho Orepić sicer še naprej trdi, da je Hrvaška pripravljena na nov begunski val ter vztraja, da žičnate ograje na meji s Srbijo ne bo.

Nasprotniki žičnate ograje na Hrvaškem, med katerimi je tudi nekdanji notranji minister Ranko Ostojić, trdijo, da je najboljši način za zavarovanje hrvaških interesov pritisk na inštitucije EU, da bi uresničili sporazum s Turčijo in vrnili prosilce za azil, ki niso preseljeni, na podlagi solidarnostne premestitve.

Nekdanji hrvaški obrambni minister Ante Kotromanović meni, da se mora tudi EU izreči, ali bo sprejemala begunce in migrante.

“Najboljša rešitev za Hrvaško je obramba na makedonsko-grški meji. Tja bi morali poslati policiste iz vseh držav, ki so na balkanski poti, če bo Turčija znova začela spuščati migrante,” je Kotromanovićevo izjavo povzel današnji Večernji list.

Vnovični begunski val, ki ga pričakujejo na Hrvaškem, je postal predvsem varnostno vprašanje, medtem ko je humanitarna plat v ozadju.