Mitja Okorn, filmski režiser, v inter- vjuju v Dnevniku: “Sam nikoli nisem jezen, ko me nekdo zavrne, jezen sem, ko me zavrnejo, kadar je izmed vseh prijavljenih moj projekt najboljši. Ampak v Sloveniji tako in tako nikoli ni bila važna kakovost, ampak kdo koga pozna in kdo bo s kom opral več denarja. /…/ Ampak v življenju se vse zgodi z razlogom in vse je za nekaj dobro in danes sem neskončno hvaležen, da mi niso dali denarja za Tu pa tam in da mi niso dali denarja za Člana, ker če bi mi ga dali, bi verjetno ostal v Sloveniji in bi danes životaril, bil verjetno v totalni depresiji in iskal način, da predčasno končam svoje življenje. Tako pa sem šel na Poljsko, ki je dežela nešteto priložnosti z ogromno filmsko industrijo, ki letno posname okoli 80 filmov in kjer večina od teh 80 filmov dobi denar ne zato, ker nekdo nekoga pozna, ampak zato, ker so to dobri, kakovostni scenariji oziroma projekti, vredni državnega ali zasebnega denarja. Tako da bi se še enkrat rad zahvalil vsem kulturnim ministrom in ministricam, še posebno Majdi Širca, vsem državnim sekretarjem na ministrstvu za kulturo, predvsem Stojanu Pelku, vsem direktorjem Filmskega sklada in Slovenskega filmskega centra, predvsem pa Sašu Jovanoviču, Igorju Kaduncu, Denisu Miklavčiču in vsem članom komisij, nadzornih svetov in upravnih odborov, kjer se skrivajo tisti največji kriminalci, ki iz ozadja vlečejo vse niti. Vsem tem bi se rad iz srca zahvalil za njihovo “vizijo”, za vse lepe besede oziroma laži in za vse zavrnitve. Brez vas danes ne bi bil tam, kjer sem.”Žarišče
