Kopalnih območij je v okolici prestolnice kar nekaj, ne sodijo pa med uradne kopalne vode in so tako prepuščene lokalnim skupnostim. Ker nimajo upravljavcev in reševalcev iz vode, se tam kopamo na lastno odgovornost, so poudarili na oddelku za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana (Mol). Poleg tega večinoma tudi ni zagotovljen nadzor nad kakovostjo vode.
V Ljubljani tovrstnih kopalnih območij ni. So pa letos na desnem bregu reke Save nad Črnuškim mostom uredili plažo in postavili betonske ležalne ploščadi za sončenje. Na Molu si želijo, da bi v prihodnje tam lahko vzpostavili tudi kopališče, a šele, ko bo voda primerna za kopanje.
Glede vprašanja, kdaj se bo mogoče kopati v Ljubljanici na Špici, so na Molu pojasnili, da so že izvedli številne ukrepe v tej smeri. Med njimi je k izboljšanju kakovosti vode pripomogla izgradnja kanalizacije na območju Rakove Jelše.
Vodna osvežitev pa je možna v Občini Brezovica, kjer se nahajata dve jezeri – Jezero pri Podpeči in jezero Rakitna. Kot so za STA ocenili na občini, je na teh dveh lokacijah po nekaj sto obiskovalcev naenkrat.
Jezero pri Podpeči je naravno in opremljeno s tremi pomoli, ki omogočajo lažji dostop v vodo. V vodo je možno tudi na posameznih mestih neposredno z brežine jezera. Okoli jezera sta plaža in rekreacijski prostor.
Kopanje v jezeru na Rakitni pa občina do objave novih rezultatov kakovosti vode odsvetuje zaradi povečanega števila fekalnih bakterij enterokokov. Dostop v vodo tam sicer omogočajo stopnice, ob betonski brežini je urejena tudi travnata plaža, preostali del jezera ima naravno obalo.
Medtem nekateri radi zaidejo tudi v Pekel pri Borovnici. Kot je za STA pojasnil Damjan Debevec iz Turističnega društva Borovnica, se domačini v soteski hladijo neprestano, v hlad pa pridejo tudi drugi prebivalci in tujci. Kot je dodal, je Pekel res nekaj posebnega, tudi zato, ker vanj ne greš navzdol kot v pekel ampak navzgor.
Pri vhodu v sotesko se nahaja večje naravno kopališče, na poti skozi sotesko pa je pet glavnih slapov, najbolj priljubljena sta tolmuna pri tretjem in petem slapu. Voda v Peklu težko preseže 15 stopinj Celzija. “Mislim, da je soteska dovolj velika, da si vsak lahko najde en kotiček, kjer se lahko umiri in okrepi sile, ki jih je porabil čez teden,” je dodal.
Priljubljena izletniška točka je tudi Star maln pri Vrhniki, ki se nahaja v dolini potoka Bela. Nekoč je stal tu mlin, na kar danes spominjata mlinsko kolo in jez. Predsednica Turističnega društva Blagajana Vrhnika Mirjam Suhadolnik je pojasnila, da beležijo od četrtka do nedelje, ko obratuje koča ob vodi, tudi po sto obiskovalcev.
Voda ima med 19 in 23 stopinj Celzija in je po njenih besedah zelo čista. Prostor je primeren tudi za piknike.
V toplem izviru Straža pri Spodnjih Pirničah se kopalna sezona po besedah Jureta Galičiča iz Javnega zavoda Sotočje Medvode začne zelo hitro zaradi temperature vode, ki je redna med 17 in 23 stopinj Celzija, poleti se še bolj ogreje. V bazenu so včasih gospodinje prale perilo, danes pa se kopajo večinoma domačini. Čeprav je bazen majhen, se da v njem ohladiti ali namakati noge. Ob vodi, ki je po besedah Galičiča pitna, pa se radi ustavijo tudi kolesarji.
Ohladitev je od lani, ko so uredili brežino in dostop do vode, možna tudi ob reki Sori v Goričanah. Kot je pojasnil Galičič, je voda glede na opravljene analize primerna za kopanje. Njena temperatura je od 18 do 21 stopinj Celzija. V teh dneh se tam osveži tudi do 80 kopalcev.
Prebivalci radi poiščejo osvežitev tudi v Iškem Vintgarju, kjer je polno tolmunov, brzic in slapov. Najbolj priljubljeno naravno kopališče so Grabljice.
