Če je po tekmovalni upokojitvi šampionke Tine Maze kazalo, da bomo še dolgo čakali, da bo prišla serijska zmagovalka njenega kova, pa se takšen črni scenarij ni uresničil. Letos je eksplodirala Ilka Štuhec ter v celoti na tekmah pokazala svojo izjemno nadarjenost za hitre discipline. Mariborčanka je sezono končala na drugem mestu v skupni razvrstitvi svetovnega pokala alpskih smučark. Pred njo se je uvrstila le zmagovalka skupnega seštevka zime Američanka Mikaela Shiffrin. Šestindvajsetletnica je ob tem osvojila kombinacijski globus in kot prva Slovenka v zgodovini smukaški globus. Štuhčeva je v tej pravkar končani sezoni zbrala 1325 točk, kar je največ v karieri. Shiffrinova je na vrhu z 1643 osvojenimi točkami.
Štajerka je bila, potem ko se je februarja na svetovnem prvenstvu poškodovala Švicarka Lara Gut, celo v boju za veliki kristalni globus. Boj je na koncu dobila Shiffrinova, ki je slavila s 318 točkami prednosti od najboljše Slovenke, ki je Američanki težko konkurirala v slalomu in veleslalomu. Štuhčeva na zadnjem slalomu v Aspnu ni nastopila, na veleslalomu pa je končala brez točk na 21. mestu.
Zato pa je konkurenco šolala v smuku, zmagala je na finalni smukaški tekmi ter je s štirimi smukaškimi zmagami osvojila svoj prvi smukaški globus v karieri. Do konca se je borila še za tretji mali globus, superveleslalomskega. Superveleslalomsko sezono je končala na drugem mestu, za natanko pet točk je bila od Slovenke na koncu boljša Tina Weirather iz Liechtensteina, ki je prav na zadnjem superveleslalomu pokazala najboljšo predstavo in zmagala, Štuhčeva je bila na zadnjem superveleslalomu odlična druga ter je sezono končala z eno superveleslalomsko zmago več od Weiratherjeve, boj za globus pa je izgubila v Garmischu, ko je bila 22.
Štuhčeva je v tej sezoni osvojila kar 1022 točk več od izkupička iz sezone prej. V vseh prejšnjih šestih sezonah, v katerih je tekmovala, tri sezone je izpustila zaradi poškodb 2009, 2010, 2011, je skupno osvojila 817 točk, torej 508 točk manj, kot je točk, ki jih je osvojila v tej sezoni. Osvojila je sedem zmag v svetovnem pokalu ter zbrala 13 uvrstitev na stopničke, na svetovnem prvenstvu je bila zlata za naslov smukaške svetovne prvakinje. Štuhčeva je zmagala v treh disciplinah, dobila je štiri smuke, dva superveleslaloma in alpsko kombinacijo. Točke pa je osvajala v vseh petih disciplinah, v slalomu in veleslalomu je z 10. in 14. mestom vpisala najboljša dosežka v teh dveh disciplinah.
“V letošnji sezoni se je vse ‘poklopilo’ in je bilo vse tako kot mora biti. Zelo sem uživala. Ne vem še nič za naslednjo sezono, zato ker smo ravno zaključili to in še res ne razmišljam, kaj bo naslednje leto,” je ugibanja o prihodnji olimpijski sezoni, v kateri bo glavno slovensko orožje za kolajne, pospremila Štuhčeva.
Druga najboljša predstavnica slovenske ženske ekipe je bila Ana Drev, ki nastopa le v eni disciplini, veleslalomu. V tej sezoni je bila zelo konstantna z uvrstitvami v prvo deseterico, manjkale pa so stopničke. Sezono je končala na osmem mestu v veleslalomskem seštevku, izven elitne sedmerice, kamor se je prebila minulo sezono, s čimer ni izpolnila lastnih pričakovanj. “Iz tega, da sem malo nazadovala v primerjavi s prejšnjo sezono ne bi zganjala neke drame. V športu je kdaj žal tako, da greš stopnico nazaj. Moram še analizirati, zakaj se je to zgodilo,” je dejala Drevova.
Za ob Štuhčevi največji napredek v primerjavi s prejšnjo sezono je poskrbela slalomistka Ana Bucik, ki je sezono končala na 17. mestu v slalomskem seštevku.
Pri moških je navdušil Boštjan Kline, ki je v skupnem seštevku pristal na 20. mestu, v smukaškem in superveleslalomskem pa na 10. in 11. Mariborčan je bil tudi edini ob Štuhčevi, ki je v pravkar končani sezoni svetovnega pokala stopil na oder za zmagovalce ter osvojil zmago. Žan Kranjec, ki je bil dvakrat tik pod stopničkami na četrtem mestu, je sezono končal kot 14. veleslalomist zime, Martin Čater je 26. v superveleslalomskem seštevku, Štefan Hadalin pa 35. v slalomskem seštevku.
Kline ni navdušil le s svojim prvencem, smukaško zmago v Kvitfjellu, ampak je vpisal tudi precejšen skok na svetovni startni lestvici v smuku. Kline si je zagotovil šesto smukaško startno izhodišče, kar je najboljši dosežek katerega od članov slovenske moške vrste. Edini predstavnik moške smukaške vrste pred njim, ki je bil tako visoko, je bil Andrej Jerman na sedmem in osmem mestu v sezonah 2008 in 2007.
Pri alpskih smučarkah je sezona z osvojenim seštevkom svetovnega pokala za prvi veliki kristalni globus pripadla Američanki Mikaeli Shiffrin, ki je osvojenemu naslovu svetovne slalomske prvakinje dodala še slalomski mali kristalni globus. Veleslalomski globus, prvi karierni, je pripadel Francozinji Tessi Worley, kombinacijski in smukaški Štuhčevi, gre prav tako za njena prva osvojena globusa, superveleslalomskega, prav tako svojega prvega, pa je vzela tekmovalka iz Liechtensteina Tina Weirather.
Pri moškem delu karavane je bil znova najuspešnejši Avstrijec Marcel Hirscher, ki je osvojil rekordni šesti zaporedni veliki kristalni globus, toliko globusov še ni osvojil nihče pred njim. Salzburžan je ob tem svoj rekordni veliki kristal osvojil z največjo razliko kar 675 točk. Z rekordno prednostjo v skupnem seštevku je leta 2001 slavil prav tako Salzburžan Hermann Maier, ki je slavil z naskokom 743 točk pred rojakom Stephanom Eberharterjem.
Hirscher jih je zbral 1599, Norvežan Kjetil Jansrud na drugem mestu pa 924. Hirscher je v pravkar končani sezoni osvojenima naslovoma svetovnega prvaka v veleslalomu in slalomu dodal še osvojena mala kristalna globusa v obeh tehničnih disciplinah.
Smukaški globus je že drugo leto zaporedoma pripadel Italijanu Petru Fillu, superveleslalomski pa Norvežanu Jansrudu. Kombinacijskega je vzel Francoz Alexis Pinturault.
Avstrijski smučarji so bili najuspešnejši v pravkar končani sezoni, saj so zmagali tako v seštevku moških tekem (5048 točk) pred Francozi kot tudi v absolutni kategoriji pokala narodov (8966 točk) pred Italijo. Slovenija je v moški konkurenci po 36 tekmah končala na 10. mestu (772 točk). Izkupiček točk, kolikor so jih zbrali slovenski alpski smučarji v tej sezoni, je največji v zadnjih devetih letih. V seštevku pokala narodov, vseh 74 tekem, pa je Slovenija končala na devetem mestu (2730 točk), boljša sezona od letošnje je bila sezona 2012/2013, ko je Slovenija v pokalu narodov pristala na osmem mestu (3120 točk).
V ženski konkurenci so bile na 37 tekmah najuspešnejše Italijanke (4911 točk) pred Avstrijkami (3918 točk) in Švicarkami (3554 točk). Slovenke so končale na odličnem petem mestu z osvojenimi 1958 točkami, kar je največ v zadnjih štirih sezonah. Pred Slovenkami so se uvrstile le še Američanke (3082 točk).
