Nova pravilnika bosta vključena v individualne pogodbe, ki jih zveza tekmovalcem ravno v tem času ponuja v podpis pred začetkom nove, olimpijske sezone 2017/18.
Predsednik zbora in odbora za skoke in nordijsko kombinacijo Ljubo Jasnič je bil glede pravil jasen: “Ne more se oblikovati samostojna ekipa brez dogovora s smučarsko zvezo in ne more se oblikovati samostojna ekipa brez upoštevanja pravilnika, kar pomeni, da reprezentant ne more samovoljno izstopiti iz ekipe le na podlagi tega, da ima svoje trenerje.”
Vprašanje šampionskega statusa in možnosti oblikovanja od zveze samostojnih trening-ekip se je pojavilo že s tekaško šampionko Petro Majdič, v celoti pa je problem izbruhnil s samostojno ekipo najuspešnejše alpske smučarke vseh časov Tine Maze. V zadnjih dveh sezonah s svojo samostojno trening-ekipo deluje tudi trenutno najuspešnejša tekmovalka Ilka Štuhec, ki pa ni v celoti ločena od alpskih reprezentanc, z moško smukaško ekipo denimo opravlja skupne poletne priprave na južni polobli. In tako bo tudi letos.
V skokih doslej ni bilo samostojnih ekip. Z novim pravilnikom pa se oblikovanje samostojnih ekip dopušča, a le za tekmovalce, starejše od 27 let, oziroma tekmovalke, starejše do 25 let. V primeru, da tekmovalec po svoji volji preneha biti član reprezentance SZS in se pred 27. (moški) oz. 25. letom (ženske) prične ukvarjati s tekmovalnim smučanjem zunaj sistema FIS, je dolžan povrniti 70 odstotkov sredstev, ki jih je SZS vložila v njegov trening v okviru reprezentanc SZS v zadnjih štirih letih. Od vrnjenih sredstev dobi 70 odstotkov SZS, 30 odstotkov pa matični klub, navaja pravilnik.
“Mislim, da bo do teh pobud prej ali slej prišlo tudi v skokih, zato smo oblikovali tudi nov pravilnik. Med tekmovalcem in vodstvom mora biti soglasje, da lahko tekmovalec takšno možnost izkoristi v največji možni meri, po drugi strani pa vemo, kakšna je naša odgovornost v primeru, če se kaj pripeti,” je dejal Jasnič, ki je med možnimi kandidati za takšno rešitev omenil Roberta Kranjca in Jerneja Damjana.
“Takšna rešitev ni namenjena začetnikom ali mladim, temveč vrhunskim tekmovalcem, ki so že nekaj dali skokom in imajo osvojene medalje z največjih tekmovanj. V pravilniku govorimo o tem, da lahko ima reprezentant osebne sponzorje, da lahko posname svoje lastne spote, tudi reklamne,” je pojasnil Jasnič.
Za razliko od skakalcev, ki imajo poenotene čelade, osebne sponzorje pa imajo lahko na smučeh, pa alpinci lahko samostojno tržijo prostor na svojih čeladah. Iztok Klačnik, predsednik zbora in odbora za alpsko smučanje, je dejal: “Prejšnji pravilnik je bil zastarel, gremo s časom naprej, upoštevamo različne oblike trženjskih dejavnosti tekmovalcev in te podrobnosti smo opredelili s pravilnikom. Želimo se izogniti temu, da bi vsak po svoje nekaj delal, temveč želimo, da so zadeve poenotene, in da so dejavnosti zapisane v pogodbi. Za tekmovalce se jasno določajo trženjske dejavnosti, pravice, teh je več kot prej, tudi dodatni osebni sponzorji so notri. Ta pravilnik bo podlaga tudi za podpis novih pogodb. Tudi z Ilko Štuhec.”
“V skladu s tem pravilnikom ni več šampionskega statusa, kar ne spremeni dejstva, da se z Ilko pogovarjamo o načinu, na kakšen način bo delala in trenirala. Tako kot ima Ilka ‘svojo ekipo’, jo imata tudi Žan Kranjec in Štefan Hadalin, ki sta denimo sama v ekipi za svetovni pokal za tehnične discipline. Dajemo možnost vsem, da čim boljše trenirajo. Verjamem, da se bomo dogovorili,” je dejal Klančnik.
V pravilniku za alpske smučarje je med drugim zapisano, da se športnik zavezuje k delovanju v prid dobrega imena smučarske zveze ter je zavezan spoštljivemu obnašanju ter spoštovanju splošnih etičnih in kulturnih načel, tekmovalci morajo imeti korekten odnos do medijev.
Za alpske smučarje velja, da imajo lahko tekmovalci svojega lastnega sponzorja na pokrivalu in osebnega sponzorja na bundah in oblačilih za prosti čas. Prav tako je opredeljeno vprašanje poslovnega razmerja z družbami oziroma imetniki blagovnih znamk (endorsement). Osebni sponzor sicer ne sme biti konkurenčen uradnim sponzorjem SZS.
V obeh pravilnikih pa je med obvezami športnika tudi spoštovanje športnega načina življenja, z izrecno navedbo počitka, neuživanja alkohola, nikotina, drog.
Zanimiva je tudi določba 7. člena pravilnika za skakalce, ki pravi, da se mora tekmovalec ves čas zavedati statusa tekmovalca, v katerega SZS vlaga velika sredstva. Tekmovalec se obvezuje, da se v času dejavnega sodelovanja z reprezentanco ne bo ukvarjal z nevarnimi aktivnostmi, ki bi lahko povzročile poškodbe ali okvare zdravja, ki bi lahko onemogočale ali oteževale izvajanje treningov, doseganje optimalne pripravljenosti in nastopanje na tekmovanjih, razen, če to ni v sklopu skupnih priprav, je še določano v pravilniku o pravicah skakalcev. Skakalci pa so s podpisom pravilnika zavezani tudi, da bodo prispevali k dobrim odnosom v reprezentanci in njeni pozitivni javni podobi.
