K nezaupanju prebivalcev v ukrepe pa je po Ihanovih besedah precej pripomogel tudi način komuniciranja, ki ga je izbrala vlada. “Že od začetka ne spodbuja vsakega posameznika, da bi predvsem sam iskal načine, kako se ne bi izpostavljal okužbi in ne bi nikogar okužil. Hkrati pa nam morda ‘manjka’ tudi šok, kot so ga z Lombardijo doživeli Italijani,” je dejal.

Po njegovih besedah je zelo pomembno, da ljudje pri sebi razumejo, da je treba vzeti virus resno. To pa je mogoče doseči, če so prebivalci empatični do oblasti, je dodal.

“Vlada je ukrepe vedno zelo skopo razložila. Zelo redko je bilo videti, da o pravilnosti katerega od ukrepov morda ni prepričana, da je v stiski. Vse dileme so v vladi skušali razčistiti med seboj, javnosti so ukrepe predstavili, kot da dilem ni. To je bilo potem v velikem nasprotju s tem, da so se odločitve zelo hitro in pogosto spreminjale, tudi zelo kontradiktorno – to je pomenilo, da so dileme vendarle bile. A dejansko bi bilo dobro, če bi večkrat priznali, da so tudi sami v negotovosti, pravzaprav bi bilo pametno večkrat kar neposredno razložiti dileme in stiske. Brez tega pri ljudeh ni mogoče zbuditi empatije, ta pa je pogoj za simpatijo in sodelovanje,” je pojasnil Ihan.

Dodal je še, da se vlada neprestano čuti ogroženo in čuti potrebo, da se dela močno. Kritičen pa je tudi do poletne omilite ukrepov za preprečevanja širjenja okužb. Kot je pojasnil, so valovi epidemije posledica spreminjanja ravnotežja med pritiskom virusa in omejevalnih ukrepov.

Po njegovem mnenju bi morali že september začeti z veliko manj vsakodnevnih primerov, kot smo jih dejansko imeli. “Pred začetkom šole bi morali po mojem mnenju karantenski ukrepi na meji s Hrvaško veljati vsaj tri tedne, brez izjem za čiščenje počitniških hiš, bazenov, bark in vsega mogočega,” je poudaril.

Normalno obiskovanje pouka je po njegovih besedah absolutno potrebno. “A ne gre samo za širjenje okužb v šolah. Gre za to, da se z začetkom šolskega leta zaženejo številne dejavnosti, vezane na otroke, njihovi starši se začnejo pogosteje družiti,” je dodal. “Zato, ker smo se poleti preveč sprostili, in ker smo se zaradi tehnično zapletenih ukrepov, polnih izjem, preveč ukvarjali z dikcijo posameznih ukrepov in pozabili na njihov smisel – narediti vse potrebno, da ne kužiš in nisi okužen -, so šle stvari zadnji mesec zelo narobe,” je še ocenil. Sicer pa je pričakoval, da se bodo okužbe v šolah širile bolj.

Maske so postale del vsakdana, od danes jih je v rdečih regijah treba nositi tudi na prostem. Marsikdo pa se pravilnega nošenja in rednega menjavanja ne drži. “To, da masko nosite, je veliko pomembneje od tega, ali z njo ravnate povsem pravilno,” je poudaril Ihan. Maske namreč služijo predvsem kot zaslon za kapljice. “Dosledna priporočila za pravilno rabo mask pa temeljijo na izkušnjah iz bolnišnic, kjer se pričakuje večja kontaminacija okolja s škodljivimi mikrobi,” je še pojasnil.