O strategiji izhoda iz sedanjih razmer in možnosti ublažitve nekaterih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije bo danes popoldan razpravljala vlada v ožji sestavi na Brdu pri Kranju, je na dopoldanski novinarski konferenci povedal vladni govorec Jelko Kacin. Po njegovih besedah epidemiološko stanje kaže, da se število hospitaliziranih bolnikov, tudi na intenzivni negi, počasi zmanjšuje. “Pričakujem, da bomo najkasneje do četrtka imeli dovolj jasne trende, kam se tehtnica nagiba,” je ocenil.
Tudi vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Beovićeva je izpostavila, da se epidemija v Sloveniji umirja. Že od 30. aprila namreč ni bilo potrjenih več kot deset novih primerov okužb dnevno, kar je manj kot enoodstotni prirast. Vsak okuženi v povprečju tako okuži precej manj kot enega novega bolnika, je pojasnila.
Po oceni Beovićeve je to posledica sorazmerno majhnega števila okuženih v populaciji, torej učinkovitih ukrepov za zmanjšanje prenosa virusa ob pravem času, obenem pa zelo skrbnega dela terenskih epidemiologov, ki vsak primer raziščejo in zamejijo s karantenami stikov. Večina zbolelih je iz kontaktov z znanimi okuženimi, okužbe brez znanega kontakta pa so vnesene iz tujine, je pojasnila.
Vsako sproščanje ukrepov pa mora spremljati spremenjeno vedenje. “Ne dihajte v sogovornika brez maske, ne kašljajte v drugega človeka, ne prenašajte virusa z umazanimi rokami. Vsako našo dejavnost, delovno ali prostočasno, organizirajmo tako, da prenos ne bo mogoč,” je pozvala.
Ob tem je opozorila na nerešena vprašanja ob neizogibnem povečanju števila okužb v prihodnosti. Težava ostajajo predvsem kapacitete zdravstva, pri čemer ne gre toliko za opremo, ampak za fizični prostor v močno zastarelih zgradbah in predvsem kader.
Za zajezitev epidemije bo nujno tudi usklajeno delovanje z drugimi državami. Kot je izpostavila Beovićeva, mora biti odpiranje meja znotraj EU soglasno in v začetku omejeno na države s primerljivim tveganjem. “Tveganje za okužbo z novim koronavirusom pa se ne odraža samo v številu obolelih, ampak tudi v tem, kako posamezna država epidemijo obvladuje,” je pojasnila infektologinja.
V Sloveniji je gotovo največ zanimanja za odhode na sosednjo Hrvaško. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) se trenutno pogovarja s sorodno hrvaško institucijo o tveganju za ponovno širjenje okužb v primeru odprtja mej. Na podlagi tega bodo po Kacinovih besedah odločali o tveganju in ukrepih, ki jih bo treba implementirati. Usklajevanje bo potekalo tudi z ministrstvoma za notranje zadeve in zdravstvo ter policijo. Ko bo dogovor dosežen, ga bo treba potrditi na ravni slovenske in hrvaške vlade, nato pa navodila za izvajanje naložiti slovenski in hrvaški policiji, je pojasnil Kacin.
Beovićeva je še spomnila, da je Sloveniji za potnike iz tujine še vedno določena sedemdnevna karantena, čeprav je inkubacijska doba covida-19 14 dni. Potnike ob koncu enotedenske karantene testirajo na morebitno okužbo. Po njenih besedah s tem ravno ujamejo čas, ko se virus že izloča, oseba pa še ni zbolela. “Če je to potovanje želja posameznika, je razumljivo, da je ta test po zaključku njegova odgovornost in strošek,” je še pripomnila.
Kot je opozorila, tak način potrjevanja okužb ni primeren v primeru visokorizičnih tesnih stikov z okuženo osebo. Pri takih stikih je verjetnost, da bo oseba zbolela, bistveno večja in je osebo treba opazovati 14 dni.
