Kot je pojasnila Prelesnikova, so na nejasnosti odloka, ki časovno omejuje nakupe posameznih skupin prebivalcev v začetku aprila že opozoril vlado, a te v bistvenem delu tudi po dopolnitvi ostajajo, zato zakonito izvajanje odloka v tem delu po mnenju informacijske pooblaščenke sploh ni mogoče.
Informacijski pooblaščenec še vedno prejema številna vprašanja medijev in posameznikov ter izraze zaskrbljenosti zaradi neprijetnih izkušenj v zvezi s časovnimi omejitvami nakupovanja.
Izrazila je razumevanje za razloge za sprejem odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, ki je namenjen skrbi za zdravje posebej ranljivih skupin prebivalcev.
Opozorila pa je, da bo ta odlok v praksi prizadel tiste posameznike, ki so kljub dopolnjenim 65 letom redno zaposleni. Še vedno ostaja tudi nejasno, kdo so druge ranljive skupine in kako to lahko izkažejo.
Kot nejasno je ocenila tudi možnost preverjanja, kaj je zadnja ura obratovalnega časa, saj to zaradi spreminjajočih se razmer včasih ni nikjer jasno in vnaprej objavljeno. Zato meni, da bi morala vlada razmisliti o tem, da bi odlok oblikovala zgolj kot priporočilo.
Informacijska pooblaščenka je še opozorila, da z vidika obdelave osebnih podatkov navedena določba predstavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument. Hkrati pa glede pooblastil varnostnikov zakon o zasebnem varovanju varnostnikom v 52. členu daje pooblastila za ugotavljanje istovetnosti, a le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja ali oseb, ki jih varuje, ali če tako določa red na varovanem območju.
Kot opozarja, pa tudi po dopolnitvah odloka sprememba velja zgolj za preverjanje starosti, ne pa tudi za ostale ranljive skupine, pri čemer se v praksi velikokrat ne ve niti, do kdaj so trgovine odprte. Prav tako opozarja, da ni videti pravne podlage za obdelavo posebnih vrst (občutljivih) osebnih podatkov s strani varnostnikov oziroma trgovcev, kadar to ni razvidno na prvi pogled (na primer invalidnost).
Nejasno in nedoločeno pa ostaja, kaj pomeni pripadnost drugim ranljivim skupinam, zato ni mogoče enoznačno določiti, kdo sploh so ranljive skupine, ki jih odlok zajema. Posledično ni jasno, v katerem delu obstaja pravna podlaga za obdelavo njihovih osebnih podatkov in kaj pomeni prekomerno obdelavo osebnih podatkov, je še sporočila Prelesnikova.
Na težave pa so opozorili tudi v zvezi Sonček. Zapisali so, da jih vse več ljudi z invalidnostmi opozarja, da jih trgovci oziroma z njihove strani v
prodajalnah angažirane službe zasebnega varovanja na osnovi odloka po 10. uri ne spustijo več v trgovino in omogočijo nakupa.
V zvezi Sonček pa so opozorili na prakso nekaterih trgovin, ki v nasprotju z odlokom omejujejo in onemogočajo nakupovanje osebam z invalidnostjo po 10. uri in do zadnje ure odprtja trgovin. Na tovrstno prakso je direktor zveze Sonček Iztok Suhadolnik opozoril tudi Trgovinsko zbornico Slovenije in zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Zaprosili so, da trgovci in izvajalci zasebnega varovanja, ki izvajajo naloge po odloku, čim prej osebam z invalidnostjo zagotovijo pravico nakupovanja tudi v preostalem obratovalnem času prodajaln, in ne le v času, rezerviranem za ranljive skupine.
Zveza Sonček je na te težave pri vstopih v trgovine opozorila tudi varuha človekovih pravic. Ta je v odzivu zapisal, da deli njihovo mnenje, da iz besedila odloka ne izhaja, da bi bile osebe z invalidnostmi časovno omejene pri nakupovanju v trgovinah. Je pa nato dodal, da skladno s 159. členom ustave varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, trgovine pa ne sodijo med navedene subjekte, zato varuh morebitnih konkretnih nepravilnosti pri izvajanju odloka pri njih ne more obravnavati.
