V iniciativi so poudarili, da se s šolanjem na daljavo povzroča dolgoročna škodo otrokom in mladostnikom. Izpostavili so predvsem vpliv šolanja na daljavo na zdravje, na padec imunosti, onemogočanje dolgoročnega psihosocialnega razvoja otrok in samopoškodovalno vedenje. “To, kar sem danes doživela na zoomu, me je zelo prizadelo. Otroci že zelo trpijo, so apatični in bledi. Ko sem jih v enem razredu vprašala, kdo si ne želi v šolo, je roko dvignil le en učenec,” je povedala učiteljica Renata Filipič.
Na vprašanje ministrice, kakšno rešitev predlagajo, je Filipičeva odgovorila, da si želijo predvsem sodelovanja pri odločanju. Navedla je, da bodo razrede zračili, skrbeli za higieno rok in kašlja. Ne želijo pa si, da bi učenci in učitelji pri pouku nosili zaščitne maske. Dodala je še, da za otoke, ki se ne morejo ali se ne želijo vrniti v šolo, pripravljajo kakovostno virtualno šolo. Poudarila je, da se otroci lahko družijo na igriščih in pri športnih dejavnostih.
“Otroci se morajo v vrtce, šole in na fakultete vrniti brez testiranj, mask in socialne distance, da zaživijo socialno življenje. Le na ta način se dogaja prekuževanje za pridobivanje čredne imunosti, ki bo zaščitilo ranljive skupine,” je dodala pedopsihiatrinja Biserka Ilin.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Kustečeva je poudarila, da prejema precej pobud – tako za odprtje šol kot tudi nasprotnih. Zagotovila je, da bodo pobudo proučili in da bodo “s skupnimi močmi poiskali najboljšo možno rešitev”. Spomnila je tudi, da je vodstvo vlade danes predstavilo prilagojen načrt sproščanja ukrepov. Poudarila je, da je izobraževanje prioriteta. Navedla je, da se razmišlja tudi o odpiranju šol v regijah z boljšo epidemiološko sliko.
“Naša primarna naloga je poleg skrbi za znanje tudi skrb za zdravje, tako zaposlenih kot šolajočih,” je poudarila ministrica in dodala, da je to bistvena razlika med sproščanjem ukrepov v izobraževanju ter gospodarstvu. “Temeljna odgovornost je, da mora biti prostor, kamor gredo otroci po znanje, varen,” je še povedala.
