Sveže ribe spoznamo po površini živo svetle barve in jasnega bleska, napeti koži in tesnem prilagajanju lusk telesu. Sveža riba pri prijemanju polzi iz rok, njene škrge so vlažne, živo rdeče, pokrite z nekoliko steklasto sluzjo in nimajo nikakršnega vonja ali pa je ta tipičen za svežo ribo, pojasnjujejo na NIJZ.

Pokvarjene ribe spoznamo po obarvani koži in umazanem videzu ter gnilem vonju. Zato je pametno, da si tudi v restavraciji ribe, preden nam jih pripravijo, ogledamo, svetujejo na inštitutu.

Sveže glavonožce spoznamo po svežem vonju, vlažni koži brez sluzi ter značilni naravni barvi in pigmentaciji. Meso morajo imeti žilavo in trdo.

Meso rakov je neposredno ob ulovu sterilno, a se zelo hitro kvari. Čim raki pridejo v neprimerne življenjske razmere (pomanjkanje kisika, prevoz, bolezen), njihova odpornost hitro slabi in mikroorganizmi prodirajo v njihovo notranjost.

“Zato najdemo v mišičevju mrtvih, pa tudi oslabljenih rakov psihrofilne mikroorganizme, med katerimi prevladujejo predvsem fluorescentne bakterije, najdemo pa tudi mikrokoke, vrste bacillus, proteus in E.coli,” so navedli na inštitutu. Raki, ki niso več sveži, so slabo gibljivi, pri dotiku se ne branijo in počasi poginejo. Takšni raki niso primerni za prehrano ljudi, kakor tudi škampi črno-rjave barve.

Pri školjkah pa mora biti nadzor nad proizvodnjo in prometom zelo učinkovit, saj školjke lahko povzročijo zelo nevarne zastrupitve in okužbe ljudi. Školjke morajo biti sveže. Po kakovosti je najboljše meso školjk v zimskem času in v zgodnji pomladi, tedaj tvorijo glikogen v takšnih količinah, da postanejo debele in mastne, svetlo obarvane, delikatesnega vonja in sladkega okusa.

Poleti in jeseni postanejo izsušene, žilave in temno obarvane. Meso bolnih školjk je praviloma izsušeno, pa tudi sluzavo; takšne školjke so neokusne in niso primerne za prehrano, so še navedli na NIJZ.