Kot je razvidno iz besedila interpelacije ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so jo poslanci vložili zaradi štirih razlogov. Prvi je ministrova odgovornost za neučinkovito ukrepanje pri zajezitvi širjenja novega koronavirusa v domovih za starejše.
Kot so zapisali v obrazložitvi, vlada in z njo minister Cigler Kralj “kljub zavedanju, da so zaradi polimorbidnosti in povprečne starosti, višje od 80 let, oskrbovanci domov za starejše za okužbe izraziteje dovzetni, tveganje v domovih pa veliko že samo po sebi”, domovom nista posvečala izdatnejše pozornosti in skrbi. Cigler Kralj pa, kot so navedli, ni nasprotoval odločitvi takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da stanovalcev domov s sumom okužbe s koronavirusom, ki ne bodo potrebovali bolnišnične obravnave, ne bodo sprejemali v bolnišnice, ampak bodo zdravstveno oskrbo zagotavljali domovi sami.
Ob navodilu za vzpostavitev treh con v domovih pa je minister po mnenju vlagateljev “vedel, da večina domov ločenih con ne more zagotoviti, lahko je predvidel tudi posledice te nezmožnosti (torej širjenje okužb), a izdanega navodila kljub temu ni spreminjal, niti ni poskrbel za drugačno rešitev”. “Drži, da vse pristojnosti, povezane z domovi za starejše, niso v rokah ministra Ciglerja Kralja, a hkrati tudi drži, da je zdravstveno plat zgrešenega ukrepanja, ki sicer sodi pod okrilje ministrstva za zdravje, očitno dopuščal,” so zapisali.
Ciglerju Kralju očitajo tudi, da poleti “ni opravil svoje naloge, in sicer priprave domov za starejše na drugi val epidemije”. Uvedba rednega testiranja na okužbo s koronavirusom pa da je v domovih za starejše močno zamujala. Ministru očitajo tudi, da ni protestiral ob navodilih ministrstva za zdravje, da morajo okuženi zdravstveni delavci brez simptomov zaradi reševanja kadrovske stiske nadaljevati delo, čeprav so se nanašala tudi na domove za starejše.
Drugi očitek ministru je, da ni pripravil ustreznih zakonskih predlogov in drugih pravnih aktov za zajezitev širjenja virusa na delovnih mestih. Po navedbah predlagateljev je odgovoren za nepripravo ustreznih predpisov, s katerimi bi ohranili socialno varnost zaposlenih in tako preprečili prihod okuženih ali obolelih s covidom-19 na delovno mesto. S tem bi širjenje virusa brez dvoma izrazito omejili.
Prav tako je po mnenju vlagateljev minister vodil neustrezen dialog s socialnimi partnerji in ni bil odziven ob predlogih določb, ki posegajo v pravice zaposlenih iz delovnega razmerja. Socialni dialog pa je po mnenju predlagateljev v času ministrovega predsedovanja ekonomsko-socialnemu svetu postal sam sebi namen, dialog zaradi dialoga, ne pa sredstvo za dosego soglasja oziroma dogovora. Do 15. maja, ko se je Ekonomsko-socialni svet sestal prvič, je vlada že sprejela, DZ pa potrdil prvi protikoronski zakon, njegovo novelo in drugi protikoronski zakon, kot primer navajajo predlagatelji.
V četrti točki pa Ciglerju Kralju očitajo koruptivno in klientelistično ravnanje pri dodeljevanju sredstev prek javnega razpisa ter posledičnega favoriziranja določene nevladne organizacije. Zavod Iskreni, katerega soustanovitelj je bil minister, je bil namreč med 17 organizacijami, ki jim je petčlanska komisija ministrstva na razpisu dodelila sredstva za odpravljanje socialnih stisk v času epidemije.
Predlagatelji ob tem izpostavljajo, da je komisijo vodila članica ministrovega kabineta, torej oseba, zaposlena na ministrovo zaupanje. Sklepe o izbiri prejemnikov sredstev pa je po ministrovem pooblastilu podpisal njegov državni sekretar Cveto Uršič, ki je bil do marca 2020 zaposlen kot generalni tajnik Slovenske karitas. Pod njeno okrilje sodi tudi Nadškofijska karitas Maribor, sicer ena od prejemnic sredstev oziroma “zmagovalk” prav tega javnega razpisa, so še dodali.
