Kaj prinaša delitvena ekonomija z vidika varstva pred diskriminacijo? “Težko je odgovoriti. Zdi se, da niti garancij niti neposrednih učinkov glede dodatne zaščite skupin, ki jih varuje pravo varstva pred diskriminacijo.” Vnaša nova tveganja? “Tudi to ni povsem jasno. Zagotovo ne vnaša nič, kar ne bi obstajalo že do zdaj. Je pa morda situacija dodatno zapletena, saj prepleta različna področja: denimo trg dobrin in storitev na eni strani in trg dela na drugi. Po pravu EU je varstvo žrtev diskriminacije različno na različnih področjih, slovenska zakonodaja pa zagotavlja varstvo široko, skoraj v enaki meri bolj ali manj na vseh področjih. A manjka nam sodna praksa, ki bi pokazala, ali je tako obsežno zaščito dejansko mogoče zagotoviti. Osebno se bojim, da je zakon preširok. Izrecno denimo omenja najem stanovanj, kar je pomembno za Airbnb. Gre za dobrine in storitve, ki so na trgu dostopne javnosti – za odnos med potrošniki in podjetji, kot o njih govori zakon o varstvu potrošnikov. Položaj, ko stanovanje oddaja gospodarski subjekt, je torej gotovo zajet, nejasno pa ostaja, ali so zajeta tudi razmerja med posamezniki. Pri oddajanju stanovanja, tudi če to ni tvoja poklicna dejavnost, bi torej po slovenski zakonodaji lahko bil dolžan spoštovati prepoved diskriminacije. Ponekod drugje v EU so odnos, ko ne gre za ponudnika, ki se ukvarja z oddajanjem kot poklicno dejavnostjo, izrecno izključili.” Pri nas se iskalec stanovanja lahko pritoži, če mu je najem onemogočen zaradi diskriminacije? “Lahko. A prakse nimamo in ne vemo, kako bi sodišča razsodila, če se najemodajalec z oddajanjem stanovanj ne ukvarja poklicno.” Zakaj bi imela internetna platforma kot je Airbnb manjšo odgovornost kot lastnik hotela za ravnanje receptorjev? “Varstvo je drugačno, če sam oddajam stanovanje, kot če to počne nepremičninska agencija, ki diskriminira. Platformo, kot je Airbnb, bi bilo mogoče zavezati k prepovedi diskriminacije, če razumemo povezovanje najemodajalcev in najemojemalcev kot njeno p
