“Po posvetih z ukrajinskimi strokovnjaki se strinjamo, da bi bilo v Iranu črni skrinjici nemogoče dekodirati,” je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal Rezajfar.

Zapisovalnika podatkov leta in pogovorov v pilotski kabini bodo skušali dekodirati v Ukrajini. Pri tem bi jim lahko pomagali tudi strokovnjaki iz Francije, Kanade ali ZDA. “Če pa tudi ti poskusi ne bodo uspeli, ju bodo poslali v Francijo,” je še dejal Rezajfar.

Naj Iran poškodovani črni skrinjici ponesrečenega ukrajinskega letala sicer kar takoj pošlje na analizo v Francijo, ki da ima enega redkih laboratorijev za to, je v petek pozval tudi kanadski premier Justin Trudeau.

V petek pa je skrinjici ponovno zahtevalo tudi ukrajinsko generalno tožilstvo. Prvič je zahtevo Teheranu poslalo v sredo. Vodja instituta za forenzične preiskave v Kijevu Aleksander Ruvin je tedaj napovedal, da bo mednarodna skupina strokovnjakov za analizo črnih skrinjic pripravljena na delo z 20. januarjem.

Ukrajinsko letalo je 8. januarja ponoči sestrelila iranska zračna obramba. Do incidenta je prišlo le nekaj ur po iranskem napadu na vojaška oporišča v Iraku, v katerih so nameščeni tudi ameriški vojaki, kar je bilo maščevanje za ameriško likvidacijo pomembnega iranskega generala Kasema Solejmanija. Ukrajinsko letalo, ki je ravno vzletelo z letališča v Teheranu proti Kijevu, pa naj bi se preveč približalo občutljivemu vojaškemu območju.

Na letalu je bilo 176 potnikov, med njimi največ iranskih in kanadskih državljanov. Sestrelitve ni preživel nihče.