Embargo na prodajo orožja Iranu naj bi z današnjim dnem “začel progresivno ugašati”, kot to določa tudi resolucija ZN, ki je potrdila sporazum z Iranom leta 2015, s katerim se je Iran v zameno za odpravo mednarodnih sankcij odpovedal svojemu jedrskemu programu.
Na iranskem zunanjem ministrstvu so prepričani, da je bila v tem sporazumu “odprava omejitev glede orožja in prepovedi potovanj predvidena avtomatično, brez dodatnih dejanj”.
Ameriški predsednik Donald Trump je sicer leta 2018 umaknil ZDA iz tega sporazuma, ki ga je Iran sklenil še z ostalimi članicami Varnostnega sveta ZN (Rusijo, Kitajsko, Francijo in Veliko Britanijo) in Nemčijo. Zatem je Trump začel znova uvajati tudi enostranske sankcije ZDA proti Iranu, s sankcijami pa zagrozil tudi ostalim državam, ki bi si drznile poslovati z islamsko republiko.
Vendar pa avgusta ZDA v Varnostnem svetu ZN niso uspele z zahtevo, da bi embargo Iranu na orožje podaljšali za nedoločen čas. Evropske članice so opozorile, da je zdaj prioriteta predvsem iskanje rešitev glede iranskega jedrskega programa, da se ta ne bi nadaljeval v smeri razvoja jedrskega orožja.
Na ta neuspeh ZDA v Varnostnem svetu je danes spomnilo tudi zunanje ministrstvo v Teheranu in ocenilo, da je bil to “zgodovinski dan za mednarodno skupnost”, saj da se je svet postavil na stran Teherana “v nasprotovanju prizadevanjem ameriškega režima”, še povzema AFP.
Ob tem pa so v Teheranu še zagotovili, da “nekonvencionalno orožje, orožje za množično uničevanje in tudi množično nakupovanje konvencionalnega orožja nima prostora v obrambni doktrini Irana”.
V Moskvi so sicer septembra že sporočili, da so pripravljeni “okrepiti vojaško sodelovanje s Teheranom”. Podobno so tudi v Pekingu izrazili pripravljenost na prodajo orožja Iranu po 18. oktobru.
ZDA, ki imajo Iran za enega najhujših nasprotnikov in enega največjih “izvoznikov” nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, so na drugi strani napovedale, da bodo skušale Iranu preprečiti nakup kitajskih tankov in ruskih naprednih sistemov zračne obrambe, še navaja AFP.
