Kmetijstvo je vzrok za približno petino globalnih izpustov toplogrednih plinov. V kmetijstvu nastajata predvsem dva toplogredna plina: metan, ki izhaja iz prebavnih procesov živine (riganja in vetrov) in shranjenega gnoja, ter didušikov oksid iz dušikovih gnojil.
Metan, ki približno 25-krat bolje absorbira toploto kot najbolj razširjeni toplogredni plin ogljikov dioksid, je vzrok za okoli 40 odstotkov kmetijskih emisij, zgodovinsko gledano pa so po pisanju portala Bloomberg izpusti metana pri živinoreji odgovorni za okoli četrtino globalnega segrevanja ozračja od začetka industrijske revolucije.
Znanstveniki po vsem svetu zato iščejo načine, kako zmanjšati ta velik podnebni odtis živinoreje. Krav je po nekaterih ocenah na svetu celo blizu 1,5 milijarde, vsaka pa v ozračje na leto v povprečju izpusti od 70 do 120 kilogramov metana.
Ena od poti, ki jo raziskujejo, je sprememba v prehrani govedi. Kanadski in avstralski znanstveniki tako po pisanju več medijev proučujejo učinke dodajanja posušenega morskega rastlinja k prehrani, ki sicer temelji na travi oz. senu.
To možnost so začeli preiskovati, ko je pred dobrim desetletjem nek živinorejec iz province Otok princa Edwarda na vzhodni kanadski obali izvedel poskus in kravam omogočil pašo na obali, kjer je ležalo obilo posušenega morskega rastlinja (trav, alg). Ugotovil je, da so bile te krave bistveno bolj zdrave in produktivne od tistih, ki so se pasle na pašnikih.
Pred tremi leti sta nato kanadska raziskovalca Rob Kinley in Alan Fredeen potrdila ugotovitve omenjenega poskusa in obenem ugotovila, da vključitev morskega rastlinja v prehrano govedi zmanjša tudi izpuste metana iz njihovega prebavnega procesa.
Kinley se je nato lani pridružil avstralskemu znanstveniku Rockyju de Nysu in skupaj sta po izvedenih poskusih v kontroliranem okolju ugotovila, da se ob dodatku manj kot dveh odstotkov posušenih rdečih morskih alg, ki rastejo v morju ob obali avstralske zvezne države Queensland, h kravji prehrani emisije metana lahko zmanjšajo za 99 odstotkov.
Omenjeni kanadski kmet je sicer rezultate svojega poskusa že unovčil in se začel ukvarjati s pridelavo in sušenjem morskega rastlinja, a pri večini kmetov je na poti k temu načinu zmanjšanja podnebnega odtisa živinoreje še veliko ovir. Ena od teh je, da je večina živinoreje na območjih v notranjosti držav, ne ob obalah, kar ustvarja logistične izzive in s tem povezane nove izpuste. Prav tako bi bile za te spremembe v prehrani krav potrebne zelo velike količine morskega rastlinja.
Na Novi Zelandiji, ki je svetovna velesila predvsem v mlečni živinoreji, zato znanstveniki ob podpori države preskušajo drugo pot. Trudijo se iznajti cepivo proti kravjemu riganju. To namreč po ugotovitvah povzroči več izpustov metana kot njihovi vetrovi. Za zdaj uspeha še ni.
Možnosti za zmanjšanje izpustov iz živinoreje prinaša tudi genetika, a je javno mnenje v velikem delu sveta precej negativno nastrojeno proti genetsko spremenjenim organizmom.