Letos mineva okroglih 400 let, kar je cerkvena inkvizicija prepovedala Galileu učenje, da se Zemlja vrti okoli Sonca. V štirih stoletjih so znanstveniki odkrili nepojmljive, osupljive reči o vesolju in nas naredili kar malo razvajene od znanstvenega napredka. A še zmeraj se soočajo z vznemirljivo uganko: ne vedo, iz česa je 95 odstotkov vesolja. Astronomske meritve kažejo, da atomi, ki tvorijo planete, zvezde, meglice, navsezadnje tudi nas, predstavljajo le bore štiri odstotke snovi. Večino našega vesolja tvorita temni entiteti: temna snov in temna energija. Po ocenah strokovnjakov temna snov predstavlja 23 odstotkov vesolja in temna energija 73 odstotkov. Povedano zelo poenostavljeno: temna snov je nekakšno nevidno lepilo, ki drži galaksije in jate galaksij skupaj, medtem ko je temna energija sila, ki vleče vesolje narazen. Znanstveniki že leta razpravljajo, kaj naj bi bila ta sila – morda posledica orjaških magnetnih polj, ki vladajo nad vesoljem, morda energija vakuuma -, a prepričljivih razlag še ni. Kako se je začelo življenje Večina znanstvenikov se strinja, da je pred 3,9 do 4,2 milijarde let nekaj “zakuhalo” prvobitno juho življenja. Nekaj osnovnih kemikalij – metan, amonijak, žveplovodikovi plini … – se je povezalo z vodo in nastala je bogata enolončnica aminokislin, sladkorjev, maščobnih kislin in drugih organskih sestavin. Toda kako so se osnovne kemikalije, prisotne na zgodnji Zemlji, spontano uredile v nekaj tako zapletenega, kot je življenje? Kako smo prišli do DNK? Kakšne so bile videti prve celice? Kakšen je bil tisti prvi skupek kemijskih snovi, ki se je zavrtel v ples življenja? Od leta leta 1953, ko je Stanley Miller z Univerze v Chichagu postavil teorijo o prvobitni juhi, nismo nič bližje resnici o nastanku življenja. Zamisel, da je prispelo iz vesolja z asteroidi, kometi ali meteoriti, ima dolgo zgodovino in zagovarjala so jo ugledna znanstvena imena že v 19. stoletju, toda večine znanstvenikov ni prepričala, ker zanjo ni dovolj trdnih dokazov
