Afera Panamski dokumenti je med drugim razkrila, da naj bi imel prejšnji premier Sigumndur David Gunnlaugsson s soprogo podjetje v davčni oazi na Britanskih deviških otokih.

To dejstvo je aprila dodobra razjezilo Islandce, ki so po finančni krizi leta 2008 komaj znova dobili nekaj zaupanja v gospodarsko in politično elito. Gunnlaugsson je nato odstopil, a šele po večdnevnih protestih pred poslopjem parlamenta v Reykjaviku.

Vladajočo koalicijo trenutno skupaj z Neodvisno stranko vodi Stranka napredka s premierjem Sigurdurjem Ingijem Johannssonom na čelu.

Volitve v 63-članski parlament so bile sprva predvidene za april 2017. Islandija ima približno 246.500 volilnih upravičencev.

A šibka podpora Stranki napredka, ki ima sedaj le tretjino od 24 odstotkov glasov, ki jih je dosegla na volitvah 2013, kaže, da bi vladajoča koalicija potrebovala podporo tretje stranke, da bi si zagotovila 32 sedežev v parlamentu, potrebnih za zagotovitev večine.

Visoko na lestvici javnomnenjskih anket je trenutno druga največja Piratska stranka, ki je nastala 2012 in ima podporo med mladimi volivci. Nekatere ankete kažejo, da bi lahko prehitela Neodvisno stranko in postala največja stranka s približno petino vseh glasov.

“Trenutno kaže, da se usmerjamo k levi sredini, pri čemer bi vlado tvorile Piratska stranka, levo Zeleno gibanje in Socialdemokrati, a te tri stranke vendarle ne bodo imele dovolj sedežev za oblikovanje vlade,” je povedala predavateljica politologije na islandski univerzi Stefania Oskarsdottir.

Ker bi trojica opozicijskih strank za večino potrebovala še podporo ene stranke, je s centralistično Svetlo prihodnostjo v četrtek dosegla dogovor o oblikovanju koalicije. Manjšinske vlade so namreč na Islandiji zelo redke.

Njihovo zavezništvo tako pušča veliko prostora za povolilno trgovanje. Na tej stopnji je težko predvideti, kdo bi lahko bil v primeru zmage teh strank naslednji premier, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.