V družbi Alta Skupina, ki je potencialnemu kupcu svetovala pri tem poslu, so v današnjem sporočilu “upoštevaje določene različne informacije, ki so se v javnosti pojavile v zadnjih dneh v zvezi z nameravanim prevzemom skupine Cimos s strani TCH Cogeme”, zapisali, da so že 20. februarja sporočili, da določeni odložni pogoji, ki bi morali biti izpolnjeni do 31. januarja, še vedno niso izpolnjeni in so posledično pravni dokumenti, sklenjeni s konzorcijem prodajalcev, avtomatsko prenehali veljati.
“Odločitev TCH Cogeme, da se zaradi tega umakne iz nameravane transakcije, je že bila sporočena konzorciju prodajalcev,” so zapisali.
Ključni odložni pogoj je bil dogovor o dolgu Cimosa na Hrvaškem. Dogovor o tem sta minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić dosegla konec januarja, se je pa dokončna uskladitev glede sporazuma zavlekla v minuli teden, torej po poteku roka za izpolnitev odložnih pogojev. Poleg tega je bil podpis sporazuma pogojevan s tem, da italijanski sklad pred tem izvede transakcijo.
Predstavniki slovenskega gospodarskega ministrstva ter prodajalcev na čelu z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) so minuli teden, potem ko so Italijani že sporočili, da se iz posla umikajo, zatrjevali, da pogovori še potekajo.
Dogovor med ministroma je predvideval, da bi dolg Cimosa na Hrvaškem – ki izvira iz 90. let minulega stoletja, ko je Cimos pri Riječki banki najel okoli 20 milijonov evrov posojila, po propadu banke pa je dolg, ki naj bi po nekaterih podatkih z obrestmi narasel na 57 milijonov evrov, prevzela hrvaška agencija za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB), ki je proti Cimosu tudi vložila tožbo – odkupila DUTB, in sicer za sedem milijonov evrov, DAB pa bi umaknil tožbe proti Cimosu.
Dogovarjanje o sporazumu na podlagi dogovora ministrov se je zavlekel, potem ko je hrvaška vlada v svoj sklep o potrditvi dogovora vnesla pogoje glede ohranitve proizvodnje in delovnih mest na Hrvaškem. Sledila so dodatna usklajevanja, ki so se končala minuli teden, v predlogu sporazuma pa omenjenih pogojev ni več. Gospodarsko ministrstvo je menilo, da z uskladitvijo dogovora med slovensko in hrvaško stranjo ovir za izpeljavo posla ni več.
Besedilo sporazuma, ki so ga pridobili na spletnem portalu Siol.net, razkriva, da bi sporazum DUTB obvezal, da bo bodoči lastnik v Cimosu postopal s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in da bo v skladu s svojimi zmogljivostmi naredil vse, kar je v njegovi moči, da obdrži proizvodnjo na Hrvaškem, da obdrži obstoječe število delovnih mest na Hrvaškem in da ohrani proizvodnjo v Cimosovem obratu v Labinu.
Kot navaja portal, bi se torej DUTB zavezala k izpolnitvi obveznosti, povezanih z reševanjem delovnih mest na Hrvaškem, na katere sama po prodaji ne bi imela vpliva. Če bi Hrvati od sporazuma čez čas odstopili, bi se tudi italijanski kupec znašel v enakem položaju kot danes. Namesto rešitve vprašanja vseh obveznosti za nazaj bi lahko v Zagrebu proti Cimosu vlagali nove tožbe in sprožali nove postopke, s katerimi bi Italijani potiskali v podrejeni položaj, poroča portal.
Siol.net opozarja na še na eno nerešeno vprašanje, in sicer lastništva Cimosovih nepremičnin v Buzetu in Roču. Hrvaško državno pravobranilstvo je namreč po tistem, ko je DAB vložil tožbo proti Cimosu, začelo izpodbijanje vpisa nepremičnin, ki so po zadnjih vrednotenjih ocenjene na 40 milijonov evrov. Ker še vedno obstaja nevarnost, da jih bo Cimos izgubil, tudi to pomeni ogromno tveganje za družbo in s tem za morebitnega novega lastnika, navaja portal.
