“Italija je velika država z veliko pozitivne energije. In zato je nujno, da ohranimo politično klimo miru in medsebojnega zaupanja,” je po srečanju dejal Mattarella, poročajo tuje tiskovne agencije.

Predsednik je še dejal, da je bila visoka udeležba na nedeljskem referendumu znak “močne demokracije”, institucije pa morajo zdaj spoštovati roke.

Renzi je ponoči, po objavi izidov referenduma, napovedal, da bo danes odstopil. Za ob 18.30 je sklicana še zadnja seja njegove vlade in po njej naj bi predvidoma podal odstopno izjavo.

Popoldne je na Twitterju zapisal, da je za njim težkih 1000 dni in da se zahvaljuje vsem.

Mattarella bo moral odstop sprejeti, obenem pa mandat za sestavo vlade poveriti komu drugemu. Kot možna kandidata se omenjata finančni minister Pier Carlo Padoan, ki je zaradi razmer doma danes odpovedal pot v Bruselj na zasedanje evroskupine, in predsednik senata Pietro Grasso.

Če poskus oblikovanja nove vlade ne bo uspešen, bo moral predsednik razpisati predčasne volitve, h katerim pozivajo predstavniki desničarske Severne lige in populističnega gibanja Pet zvezd. Redne volitve v Italiji bi morale biti do marca 2018.

Po najbolj verjetnem scenariju, ki ga omenjajo italijanski mediji, bo Italijo do volitev vodila prehodna vlada, v tem času pa bi sprejeli spremembe volilne zakonodaje.

Zanje si prizadevata tako Renzijeva Demokratska stranka kot opozicijska Naprej Italija nekdanjega premierja Silvia Berlusconija.

V skladu z lani sprejetim novim volilnim zakonom, poimenovanim Italicum, bi stranka, ki bi na volitvah članov poslanske zbornice dobila več kot 40 odstotkov glasov v prvem krogu, dobila avtomatično 54 odstotkov vseh sedežev, oziroma večinski bonus v primeru zmage v drugem krogu.

Renzi je pred referendumom obljubljal, da bo v primeru sprejetja ustavnih reform zakon omilil, tako da ena stranka ne bi mogla dobiti večine v parlamentu, ne da bi dobila pomemben delež na volitvah.

Zakona v praksi še niso uporabili, je pa tudi predmet presoje ustavnega sodišča. Poleg tega se bonus nanaša samo na poslansko zbornico, ne pa tudi na senat, ki bo s propadom ustavne reforme obdržal vsa obstoječa pooblastila, kar pomeni, da bi utegnilo biti vladanje praktično nemogoče.

Prva naloga nove italijanske vlade bo sicer sprejetje proračuna za leto 2017, pri čemer morajo v Rimu upoštevati pomisleke Evropske komisije, ki ocenjuje, da je predlog proračuna glede na visok javni dolg Italije premalo varčevalen.

Na nedeljskem referendumu je za ustavne reforme, ki jih je zagovarjal premier Renzi in ki naj bi zagotovile večjo politično stabilnost v državi, glasovalo 40,9 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 59,1 odstotka.