Predsednik sodnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani Martin Jančar je ob utemeljitvi oprostilne sodbe za Radana tožilki Katarini Bergant očital, da je obtožbe proti Radanu gradila na osebnih okoliščinah obdolženca. A če je nekdo lažnivec, odvisnik ali osebnostno moten, to še ne pomeni, da je morilec, je dodal.

Po besedah sodnika je tožilstvo, ker je izhajalo iz subjektivnih okoliščin posameznika, spregledalo objektivne. Spomnil je na izraz, da je pravica slepa in ob tem dodal, da tožilstvu ne bi škodilo, če bi si občasno nataknilo prevezo slepote pravice.

Tožilstvo, ki je Radanu očitalo uboje štirih bolnikov, ponarejanje listin, neupravičeno slikovno snemanje in zlorabo uradnega položaja, je zanj predlagalo 20 let zapora in prepoved opravljanja zdravniškega poklica.

Radanu je tožilstvo sprva očitalo umore, in sicer šestih bolnikov. Bergantova je pozneje umaknila očitke za dva umora, pred kratkim pa je tudi očitke o umorih preostalih štirih bolnikov prekvalificirala v uboje.

Obramba je vseskozi predlagala popolno oprostitev Radana, saj da mu ni mogoče utemeljeno očitati nobenega kaznivega dejanja. Obdolženi je v zaključnih besedah zatrdil, da je vse naredil v dobro bolnikov in da dejanj, ki jih je obtožen, ni kriv.

Sojenje so sicer zaznamovale besedne vojne med obrambo in tožilstvom ter soočenja izvedenskih in strokovnih mnenj. Afera, ki je v javnost prišla začetku januarja 2015, je tudi sprožila razprave o evtanaziji, a tudi odnesla nekatere vodilne v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in na nevrološki kliniki, kjer je Radan nazadnje delal in kjer naj bi, kot mu je očitalo tožilstvo, tudi storil očitane uboje.