V Zdravstvenem domu Ljubljana posebne statistike obravnavanih primerov zaradi vročine ne vodijo, zato točne številke bolnikov, ki pridejo na urgenco zaradi težav, povezanih z visoko zunanjo temperaturo, ne poznajo, jih je pa po njihovi oceni kar veliko, je za STA pojasnil urgentni zdravnik splošne nujne medicinske pomoči Marko Zelinka.
“Prihajajo s težavami, kot so omotičnost, utrujenost, vrtoglavice, kolapsi … Resni zapleti v smislu hudih poslabšanj kroničnih bolezni ali toplotnega udara pa so izjemno redki, tako da hospitalizacije praviloma niso potrebne,” je zapisal Zelinka.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana hujših težav zaradi vročine ne opažajo. Tudi mariborskem kliničnem centru na internistični nujni pomoči zaenkrat ne beležijo večjega števila bolnikov.
Glavnino bolnikov predstavljajo starejši bolniki s pridruženimi boleznimi, ki prihajajo večinoma zaradi poslabšanja katere izmed osnovnih bolezni, kot so srčno popuščanje, rakaste bolezni in motnje srčnega ritma.
Starejši in osebe s kroničnimi boleznimi so v dneh z visoko toplotno obremenitvijo tudi sicer med bolj ogroženimi skupinami. Med njimi so še bolniki, ki jemljejo zdravila z vplivom na regulacijo telesne temperature, gibalno ovirani, nosečnice in doječe matere, dojenčki in majhni otroci ter delavci na prostem.
V ljubljanskem zdravstvenem domu ob visokih temperaturah svetujejo pitje vode, tudi če nismo žejni. “Tako se bomo lahko dovolj potili in tako zniževali telesno temperaturo. Če se zelo potimo, je priporočljiv tudi dodatek limoninega soka ter malo soli. Izogibajmo se alkoholnim, vročim in močno sladkanim pijačam,” so zapisali.
Svetujejo tudi zadrževanje na hladnem, ohlajanje telesa in prostorov ter načrtovanje zunanjih aktivnosti. Pozivajo tudi, da smo pozorni na bližnje in sosede, otrok in živali pa nikoli ne puščajmo v vozilu.
Do pregretja pride, kadar odpove regulacija telesne temperature in je porast temperature zaradi vročega okolja večji, kot je sposobnost obrambnih mehanizmov telesa, na primer s potenjem in povečano prekrvavitvijo kože.
Najprej se pojavijo znaki dehidracije, ki so utrujenost, vrtoglavica, razdražljivost, žeja, izguba apetita, urin postane temno rumen, lahko pride do krčev ali omedlevice. Blažimo jih predvsem s hlajenjem z vodo in pitjem.
Naslednja stopnja je vročinska izčrpanost, ki se pojavi zaradi hujše izgube tekočine in soli pri pregretem bolniku. Pridruži se slabost, glavobol, bruhanje, zmedenost. Koža je bleda, pulz šibek in hiter. Temperatura se dvigne do 40 stopinj Celzija. Ukrepi so podobni kot pri dehidraciji, a bolj intenzivni. Če težave ne minejo v eni uri, je treba poiskati zdravniško pomoč.
Najhujša stopnja je vročinska kap, ko temperatura zraste preko 40,5 stopinj Celzija. To je življenje ogrožajoče stanje. Koža postane rdeča in suha, jezik suh in obložen, pulz in dihanje sta pospešena in plitva. Pride tudi do motenj zavesti, krčev po celem telesu in kome. “Potrebna je takojšnja zdravstvena oskrba, zato ne odlašamo s klicem na 112, do prihoda reševalcev prizadetega hladimo. Če izgubi zavest, mu ne dajemo piti tekočine, damo ga v položaj za nezavestnega,” je še razbrati iz nasvetov zdravstvenega doma ob poletni vročini.
