Ob letošnjih merjenjih vsebnosti svinca v krvi otrok ste zaznali osemodstotno prekoračitev, kar je za spoznanje manj kot prejšnja leta. So otroci ob ponovnih odvzemih imeli nižje vsebnosti? “Otroke obravnavamo individualno in ocenjujemo tveganja, družine tudi obiščemo. Vsi otroci so po kapilarnem odvzemu krvi že imeli vrednosti pod mejo sto mikrogramov svinca na liter krvi. Določena tveganja v družinah je še treba omiliti oziroma zmanjšati. Otroke bomo sicer poslali v obravnavo k razvojnemu pediatru, pomembno pa je sodelovanje z družinskimi zdravniki in da otroke obravnavamo skupaj.” Čeprav so meritve individualne in tako tudi pristopate k obravnavam, so mogoči skupni zaključki vplivov in ugotovitev? “V velikem odstotku ugotavljamo, da gre pri višjih vsebnostih svinca v krvi otrok za povezavo staršev in njihove delovne organizacije, za prenos iz delovnega okolja. Zato smo intenzivirali sodelovanje s podjetji. Še vedno si je treba prizadevati za informiranost in motiviranost vsake družine posebej. V veliki večini so prebivalci seznanjeni o smernicah in jih upoštevajo, manj pa jih upoštevajo priseljeni, ki manj poznajo tveganja. Pomembno je vedeti, da se da veliko spremeniti z minimalnimi ukrepi, npr. da si otroci po igri v peskovniku obvezno umijejo roke, da ne gredo neposredno iz peskovnika jest čips na klopco. Pri svincu je vedno pomembno nalaganje, ker to ni le akutna, ampak kumulativna izpostavljenost. Več različnih tveganj prispeva k temu, da ima otrok visoko vsebnost svinca v krvi.” Med minimalnimi ukrepi je tudi subvencionirana varovalna prehrana, pri čemer letos prvič uvajate možnost varovalne prehrane za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. “To pilotno uvajamo pri triletnih otrocih v Črni in Mežici, potem ko so se starši odločili, ali bodo na 14 dni prejemali zabojčke lokalno pridelane zelenjave z vključevanjem receptov. Interes je, 15 družin že oskrbujemo.” Kako širše ocenjujete program okoljske sanacije Mežiške doline, kaj je prinesel, česa ni izpolnil? “Vsi,
