Poudarjajo, da bo hrvaški sklad za varstvo okolja lani prvič sklenil poslovno leto z izgubami, ki znašajo nekaj manj kot sto milijonov evrov. Ob tem so večji del denarja uporabili za izplačilo nadomestil za povrnjeno embalažo pijač, navaja Novi list na svoji spletni strani. Kot dodaja, na celotnem obmejnem pasu od Istre do Medžimurja na Hrvaško iz Slovenije nemoteno organizirano prevažajo in prodajajo embalažne odpadke na Hrvaškem.

Proizvajalcem pijač iz Slovenije in tudi drugih držav, kot sta BiH in Srbija, ni prepovedano, da bi na svojih etiketah imeli označbo hrvaškega povračilnega nadomestila, ki znaša 50 lip (6,6 centa) za plastenko, ne glede na to, ali izdelek izvažajo na Hrvaško ali pa prodajajo na svojih domačih trgih.

Ob tem potrošniki v drugih državah ne bodo pri nakupu pijače plačali povračilnega nadomestila, proizvajalci pa ne plačujejo ekološkega nadomestila za reševanje embalaže na Hrvaškem. To hipotetično pomeni, da lahko Slovenci vse pijače, ki jih popijejo iz embalaže s hrvaško označbo o povračilni embalaži, zamenjajo za denar na Hrvaškem, še navaja reški časnik.

Kot dodaja, največ embalaže prihaja iz Slovenije, občutno manj iz Srbije in BiH, ker v teh držah ne proizvajajo veliko pijač, ki jih potem prodajajo na Hrvaškem.

Iz hrvaškega ministrstva so odgovorili, da so novembra lani omejili možnost za vrnitev plastične in steklene povratne embalaže na 80 kosov dnevno po osebi.

Potrdili so tudi, da so v sodelovanju s policijo okrepili nadzor prevoza plastične embalaže na Hrvaško iz njej sosednih držav. Od podjetij, ki se ukvarjajo z odkupom embalaže na Hrvaškem so celo zahtevali, naj skladu sporočijo registracije vozil tistih potrošnikov, za katere sumijo, da so pripeljali embalažo iz drugih držav.

Iz podjetij, ki prevzemajo embalažo, predlagajo, da imajo potrošniki dokazila o nakupu pijač v povračili embalaži na Hrvaškem kot tudi naj ministrstvo zahteva od proizvajalcev, naj ne ne natisnejo hrvaško označbo o povračilni embalaži na izdelke, ki jih prodajajo v svojih državah.

Na Hrvaškem je vsak dan videti številne ljudi, ki iščejo plastenke, pločevinke in steklenice v zabojnikih za smeti, da bi lahko zaslužili kakšno kuno. Ob tem omejitev 80 kosov dnevno ni ovira, ker lahko prodajajo po 80 kosov embalaže na različnih odkupnih točkah, ki so praktično v vsaki večji trgovini.

V nekaterih trgovinah na Hrvaškem zahtevajo račun kot dokazilo, da so pijače v steklenicah kupili pri njih, preden vrnejo denar. Za posamezne steklenice je sicer možno dobiti 1,25 kune (16,5 centa).