Ukrajina, Italija, Romunija, Belgija, Francija, Madžarska, Islandija, Portugalska, Španija, Švedska, Nemčija, Avstrija ... Skoraj vse države v Evropi so letos že zabeležile izbruhe ošpic. Slovenija ni pri tem nobena izjema. V Sloveniji so bili v letu 2017 zabeleženi vsaj trije primeri ošpic, ki so bili sporočeni evropskemu centru za nadzor nalezljivih bolezni. Prvi primer je bil vnesen, preostali zboleli pa so bili v stiku z bolnikom, dogajalo se je v ljubljanski regiji. "> Od leta 2000 do leta 2010 ošpic v Sloveniji ni bilo. Zadnji večji izbruh je bil v Sloveniji leta 2014, in sicer v povezavi z razstavo psov, zbolelo je 38 ljudi, od tega tudi pet otrok, ki niso bili cepljeni proti ošpicam. V Sloveniji že od leta 2012 ne dosegamo več idealnega nivoja precepljenosti nad 95 odstotkov, z vsakim letom se situacija slabša, saj precepljenost pade za en odstotek. Še vedno imamo visok nivo precepljenosti - 93 odstotkov -, se pa približujemo kritični meji, ko lahko pričakujemo ne le posamične, vnesene primere, ampak tudi prenose znotraj populacije. V Ljubljani je precepljenost padla na 90 odstotkov, v Mariboru je bila leta 2015 precepljenost proti otroškim nalezljivim boleznim še 96-odstotna, za leto 2016 pa podatki kažejo, da bo precepljenost tudi v Mariboru padla pod varno mejo 95 odstotkov, ocenjuje epidemiolog Zoran Simonovič, specialist javnega zdravja, vodja oddelka za nalezljive bolezni na NIJZ Maribor, ter doda: "Trenutno smo priča vseevropskemu pojavljanju ošpic, in to je skrb vzbujajoče, v Italiji so že razglasili epidemijo, imajo pa države različne kriterije, kdaj jo razglasijo. Gre za preseženo število primerov glede na pričakovano število za določeno geografsko območje in čas. Tako v Sloveniji govorimo o izbruhu ošpic že, ko imamo tri ali štiri primere, saj sicer pri nas ošpic ni. Razen nekaj vnesenih primerov, ki jih imamo vsako leto v zadnjih letih. "> Povezava s proticepilnimi gibanji je nesporna Povečano pojavljanje ošpic v Evropi, pa t