Upravno sodišče ugotavlja, da je bilo tožniku, ki je želel v Sloveniji zaprositi za azil, poseženo v pravico do dostopa do azila oz. azilnega postopka iz 18. člena listine EU o temeljnih pravicah. Kršen pa je bil tudi 19. člen omenjene listine, ki prepoveduje kolektivne izgone in določa, da se nihče ne sme odstraniti, izgnati ali izročiti državi, v kateri obstaja zanj resna nevarnost, da bo podvržen smrtni kazni, mučenju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.

Kot so zapisali v civilni iniciativi Infokolpa, ki je te dni opozorila na sodbo, mora vsaka država, preden ljudi deportira, zagotoviti, da jim tam ne bo grozilo mučenje ali nečloveško ravnanje, sicer je tudi sama odgovorna zanj. Pri čemer so opozorili na pričanja migrantov o ravnanju hrvaških policistov.

Sodišče pa je po njihovih navedbah v razsodbi ugotovilo tudi, da nezakonitost in kršitev človekovih pravic ni samo v dejstvu izročanja na Hrvaško ampak tudi v postopku v Sloveniji, saj da je bil državljan Kameruna dvakrat izgnan brez možnosti pritožbe.

Ob tem so opozorili, da je upravno sodišče, čeprav se sodba ukvarja s primerom kamerunskega tožnika, “de facto razsodilo, da Slovenija sistematično krši temeljne pravice migrantov”. Sodba namreč ne ugotavlja kršitev, ki bi izhajale iz ekscesnega ali nepravilnega ravnanja posameznih policistov, “temveč podrobno utemeljuje nezakonitost utečenega postopka vračanja, ki ga izvaja slovenska policija”.

Na ministrstvu za notranje zadeve so za STA pojasnili zgolj, da so sodbo preučili, nanjo pa se bodo pritožili. “Ministrstvo bo, tako kot običajno, pravnomočno in izvršljivo odločitev sodišča spoštovalo in realiziralo,” so še dodali.