Janez Janša je politik, ki le malokoga pusti ravnodušnega. Da ima veliko podporo v stranki, ki jo vodi, priča dejstvo, da je dobil zaupanje za vodenje stranke že osmič, prvič leta 1993.
Stranka je pod njegovim vodstvom v zadnjih letih v vrhu javnomnenjskih anket z visoko podporo, uspešna je bila na nekaj evropskih in lokalnih volitvah, državnozborske pa je doslej dobila le enkrat – leta 2004, ko je z 29 odstotki glasov skupaj s SLS, DeSUS in NSi tudi prevzela vodenje vlade. To je bila doslej tudi edina vladna koalicija, ki je skupaj končala cel štirileten mandat. Janša je kot premier leta 2008, ko je Slovenija prevzela predsedovanje EU, vodil tudi Evropski svet.
Na volitvah leta 2008 je SDS ponovno pristala v opoziciji. Po predčasnih državnozborskih volitvah decembra 2011, na katerih je bila druga, pa je zaradi nespretnosti predsednika zmagovalne Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića pri sestavljanju koalicije dobila novo priložnost za vodenje vlade. Janši je namreč za razliko od Jankovića uspelo oblikovati koalicijo z Državljansko listo, SLS, NSi in DeSUS, ki pa mandata ni končala. Zaradi očitkov Komisije za preprečevanje korupcije o nepojasnjenem izvoru premoženja je namreč koalicija propadla, s konstruktivno nezaupnico pa je vlado po Janši prevzela Alenka Bratušek.
Drugo mesto je SDS zabeležila tudi na zadnjih volitvah, leta 2014, z 20,71 odstotka glasov, kar je bilo 14 odstotkov manj, kot ji je dobila zmagovalna SMC. Janša je poraz pripisal “politično motiviranemu” sodnemu procesu v zadevi Patria, zaradi katerega je moral v boj za poslansko mesto kar iz zapora. To je po volitvah sprožilo tudi razpravo o tem, ali lahko opravlja poslansko funkcijo ali ne, končno odločitev pa je podalo ustavno sodišče, ki mu je najprej zagotovilo poslanski mandat, nato pa obsodbo tudi razveljavilo. Nižja sodišča so nato odločila, da je zadeva zastarala.
Nestrinjanje s procesom je Janševe podpornike povezalo v Odbor 2015, ki ga je podpiral predvsem v njegovi kritiki sodstva.
V tem času pa se Janša znova otepa očitkov o nepojasnjenem premoženju. Po finančni preiskavi, ki se je začela septembra 2013, in v kateri je tožilstvo preverjalo premoženje Janše in z njim povezanih oseb, je specializirano državno tožilstvo nedavno vložilo tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Vrednost premoženja, ki naj bi ga po mnenju tožilstva Janša pridobil nezakonito, znaša 395.388 evrov.
Janša je v pismu javnosti tako leta 2011 kot letos pojasnjeval svoje prihodke in odhodke, očitke je zanikal, dogajanju pa pripisal politično ozadje z navedbo, da so volitve blizu in “Murgle spet udarjajo z repom”.
Kljub močnemu strankarskemu zaledju pa so se tudi v njihovih vrstah pojavile kritike do Janše, nekatere povezane z njegovim avtokratskim vodenjem, druge z njegovim oklepanjem preteklosti. V letu 2016 so odmevali odhodi nekaterih vidnih članov SDS iz stranke, še najbolj nekdanjega ministra Dragutina Mateja, dolgoletne podpornice Janeza Janše Vere Ban ter poslancev Andreja Čuša in Zvonka Laha.
Janša je retoriko zaostril tudi s predsednico NSi Ljudmilo Novak, zato pa večjo naklonjenost pokazal drugim, tudi novim strankam na desnici, na čelu s stranko Glas za otroke in družine Aleša Primca, sicer predsednika Odbora 2015.
Janša, ki verjame v vnovičen uspeh stranke in napoveduje, da bo SDS vztrajala “dokler bo treba”, je sicer prekaljen politični maček.
Rodil se je 17. septembra 1958 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Žalni v Grosupljem, klasično gimnazijo pa v Stični. Obramboslovje je študiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer je leta 1982 diplomiral. Po študiju je pripravništvo opravljal v tedanjem republiškem sekretariatu za obrambo, konec leta 1982 pa je bil imenovan za predsednika komisije za obrambo v okviru tedanje Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS).
V 80. letih je pisal kritične članke o stanju tedanje družbe za Mladino in Časopis za kritiko znanosti. Maja 1988 ga je aretirala takratna Služba državne varnosti, ker naj bi skupaj s še dvema sodelavcema in enim pripadnikom JLA izdal vojaško skrivnost. Konec julija 1988 je senat vojaškega sodišča četverico obsodil na zaporne kazni, ki pa jih je pozneje pod težo demonstracij in pritiska javnosti skrajšal.
Januarja 1989 je Janša sodeloval pri ustanovitvi Slovenske demokratične zveze (SDZ) in bil najprej izvoljen za njenega podpredsednika, nato pa za predsednika sveta stranke. Na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji aprila 1990 je bil na listi SDZ izvoljen za poslanca, enako pa se je zgodilo na vseh naslednjih volitvah.
Maja 1990 je v prvi demokratično izvoljeni vladi, ki jo je sestavil Demos, postal minister za obrambo, marca 1994 pa so ga razrešili po aferi Depala vas. Enako funkcijo je zasedel tudi v vladi Andreja Bajuka.
Socialdemokratski stranki Slovenije, predhodnici današnje SDS, se je Janša pridružil leta 1992 in maja 1993 na mestu njenega predsednika nasledil Jožeta Pučnika. Odtlej tam ostaja brez konkurence.
Je tudi avtor več knjig, člankov, komentarjev, esejev in znanstvenih razprav. Bolj znane so knjige Premiki (1992), Okopi (1994) in Noriško kraljestvo (2014). Manj znano pa je, da je objavil tudi več svojih pesmi in literarnih spisov.
Aktiven je tudi na spletnih družbenih omrežjih. Kot izhaja iz kongresnega gradiva, ima 47.041 sledilcev na Twitterju in 22.363 prijateljev na Facebooku.
