Predsednik komisije Anže Logar (SDS) je Jankovića spraševal o njegovi vlogi pri projektu Stožice, ki ga je Mestna občina Ljubljana izvedla v partnerstvu z zasebnim partnerjem Grep, ki je šel aprila 2013 v stečaj, njegove terjatve pa so banke v začetku leta 2014 prenesle na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Gospodarska škoda, ki je nastala davkoplačevalcem in podizvajalcem pri projektu Stožice, je po Logarjevih besedah ogromna. “Ceneje bi bilo zgraditi stadion in dvorano z davkoplačevalskim denarjem, pa še manj tragedij bi bilo,” je namignil na samomor enega od podizvajalcev, kar pa je Janković označil za podtikanje.
Iz naslova bančnih posojil Grepu in njegovima lastnikoma Gradis skupini G in Energoplanu je po Logarjevih izračunih nastala neto 135 milijonov evrov visoka luknja, ki smo jo že morali plačati davkoplačevalci. Samo pri Grepu je ostalo za 17 milijonov evrov neplačanih obveznosti do podizvajalcev, skupaj z neplačanimi računi Energoplana in Gradis skupine G se ta številka povzpne na 30 milijonov evrov.
“Skupaj je to 165 milijonov evrov za davkoplačevalce, kar pomeni 56 odstotkov več kot po vašem famoznem javnozasebnem partnerstvu,” je seštel Logar in Jankovića večkrat vprašal, ali je resnično dosledno in skrbno izvajal določbe iz pogodbe o javnozasebnem partnerstvu.
Janković je po drugi strani trdil, da so pogodbo o javnozasebnem partnerstvu izvajali z vso skrbnostjo do mesta. “To je izjemno uspešen projekt za Ljubljano, ki je dobila prepotrebna stadion in dvorano za izjemno nizko ceno,” je dejal. Vrednost projekta brez davka je bila 114 milijonov evrov.
Poudaril je, da je bila njegova naloga ščititi lastnino Ljubljane. “Svoje delo sem opravil,” je dejal in dodal, da je bil na drugi strani zasebni partner, sestavljen iz dveh zasebnih podjetij, ki bi morali imeti sami pri sebi urejene finančne zadeve.
Je pa priznal, da je bil s strani projektnega partnerja delno zaveden. To je razbral iz popisa terjatev, ki ga je sestavila stečajna upraviteljica Grepa. A razen Energoplana in Gradis skupine G je podizvajalcev, ki niso bili poplačani, po njegovih besedah izredno malo, za kakšna dva milijona evrov. Glede tega je Logar postregel z višjo številko, to je 17 milijonov evrov.
Janković na več vprašanj ni hotel odgovarjati, zaradi česar mu je Logar izrekel tudi opomin. “Vem, da smo tu zaradi političnega cirkusa, volitve so tu,” je dejal že uvodoma ter napovedal, da bo odgovarjal le na vprašanja, ki se mi zdijo smiselna. Poleg tega je zadeva na sodišču – tja jo je po njegovih besedah spravila tožilka, ki je blizu SDS – z vsemi podatki pa že razpolaga nacionalni preiskovalni urad.
Komisija, ki preiskuje vzroke in odgovornosti za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, je zaslišanja začela spomladi 2016, ko se je najprej posvetila ugotavljanju smotrnosti nadzorovane likvidacije Factor banke in Probanke, nato pa prešla na zaslišanja nekdanjih vodilnih v NLB in Novi KBM, zaslišala pa tudi že nekdanje finančne ministre in predsednike vlad. Logar je vmes znova opozoril na težave pri pridobivanju dokumentov, predvsem iz NLB.
To je že druga parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja z bančno luknjo. Prva je pod vodstvom Marka Pogačnika (SDS) delovala v prejšnjem sklicu DZ, a zaradi predčasnih volitev ni končala svojega dela. Janković je pričal že takrat, ko je moral prav tako odgovarjati na vprašanja o posojilu za trgovski del Stožic. Danes je izrazil prepričanje, da bo tudi ta del Stožic končan in se bo razvil v najboljši nakupovalni center v Ljubljani.
