Slovenija se je med prvim valom epidemije tudi z odgovornim vedenjem izognila najhujšemu, je spomnil premier. Na začetku, ko smo bili glede zaščitnih sredstev goli in bosi, smo klicali države, ki so imele načrte za epidemijo, denimo Avstrijo in Poljsko, je dejal. Slovenci smo po odgovornosti sicer nad evropskim povprečjem, medtem ko zmogljivosti v zdravstvu niso take, je posvaril na okrogli mizi z naslovom Odgovoren državljan – uspešen narod, ki ga je v sklopu Socialnega tedna v Zavodu sv. Stanislava pripravila civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo.

Bolniške postelje z bolniki s covidom-19 se v drugem valu polnijo, razmerje med okuženimi in obolelimi pa se zaradi vse več obolelih slabša. Že nekaj časa je dnevno potrjenih med 150 in 200 okužb in število se ne manjša. “Torej blagi ukrepi, sprejeti proti koncu septembra, niso prijeli, ker se ne jemljejo resno v zadostni meri,” je poudaril. Med tremi stopnjami ukrepov, ki veljajo za države v oranžni barvi, smo zdaj izčrpali ukrepe iz drugega paketa. Ostane samo še eden, potem pa je tu že rdeča barva, ko nastopi razglasitev epidemije, je posvaril.

Infektologinja Mateja Logar je pohvalila vladne ukrepe v prvem valu. Delež sprejetih na intenzivne enote je bil po njenih besedah dovolj nizek, da so lahko poskrbeli za vse. Nihče od obolelih, ki je potreboval zdravljenje, ni bil prikrajšan, je spomnila. Večji problem pa je bil pri nudenju drugih zdravstvenih storitev. Če bo bolnikov s covidom v drugem valu veliko, ne bodo mogli poskrbeti za bolnike z drugimi boleznimi, je poudarila.

Psiholog Andrej Perko pa se je osredotočil na analizo odziva na epidemijo. Pri ljudeh, ki jih je strah in se odzovejo panično, gre za primaren strah pred smrtjo, ki smo jo izrinili iz zavedanja, je menil. V kriznih situacijah se po njegovih besedah ne znajdemo več, ker smo iz našega življenja izrinili tradicijo, ki nam pove, kako ravnati v kriznih situacijah.

Po oceni člana upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov Martina Jezerška se je vlada v času razglašene epidemije odzvala odlično in dala gospodarstvu jasen signal, naj ne začne prehitro odpuščati zaposlenih. V času med prvim in drugim valom, ko se je pomoč nadaljevala, pa je del gospodarstva ostal tudi spregledan. V mislih je imel denimo specializirane agencije, ki v Slovenijo vodijo prekooceanske goste.

Po Janševem pojasnilu pa je bilo že na začetku epidemije jasno, da nima smisla dajati umetnega kisika dejavnostim, ki ne bodo preživele. Nekatere agencije se lahko preusmerijo na kaj drugega, med organizatorji turizma s prekooceanskimi ladjami pa na srečo ni Slovencev, je dejal. V petem protikoronskem paketu vlada sicer naslavlja prizadete dejavnosti in če bo virus obvladan v prvi polovici prihodnjega leta, ne bo takih posledic kot v času gospodarske krize, je ocenil.

Tudi nedavni vrh EU v Bruslju je namenil pozornost oceni stanja glede širjenja koronavirusa v Evropi, ki pa je zaskrbljujoča, je dejal. Če v naslednjih mesecih ne bomo odgovorni, se bomo znova znašli v takem položaju kot spomladi, ko se je zaustavilo javno življenje, to pa privede tudi do zaustavljanja gospodarstva, je izpostavil. “Če nam to ne bo uspelo, bodo gospodarske in posledično socialne posledice hude,” je dejal.

Odgovornost tistih, ki vplivajo na javno mnenje, po njegovem še nikoli ni bila tako velika kot zdaj. Zdaj smo po njegovih besedah pred vprašanjem, ali bo glasna neodgovorna manjšina preglasila stroko.