V razpravi z nazivom Necenzurirana Evropa sta poleg Janše sodelovala madžarski premier Viktor Orban in srbski predsednik Aleksandar Vučić, povezoval pa jo je evropski poslanec iz vrst desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Francois-Xavier Bellamy.

Janša je v približno 20-minutnem nagovoru izpostavil, da je bil brexit strateška katastrofa, h kateri je prispeval tudi napačen pristop institucij in članic EU k reševanju migracijske krize leta 2015. Zdaj je treba po njegovih besedah vzpostaviti novo ravnotežje moči, saj je od tega odvisna prihodnost Evrope.

Opozoril je na krize, s katerimi se je soočala Evropa v minulih petnajstih letih, od neuspelega poskusa sprejetja evropske ustave, finančne in gospodarske krize ter migracijske krize do sedanje zdravstvene krize. Izpostavil je neuspehe globalnih institucij, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in ZN.

Ponovil je upanje, da bo EU dogovor o svežnju za obnovo po pandemiji dosegla čim prej, saj da “čas je denar”. V tem kontekstu je poudaril, da se je mogoče z zdravstveno krizo spopasti samo z aplikacijo, ki ne bo povsem prostovoljna, saj je to edina alternativa ustavitvi javnega življenja. “Tukaj potrebujemo Evropo – eno aplikacijo za vso Evropo,” je poudaril.

Janša je izpostavil tudi potrebo po širitvi schengna na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo ter po širitvi unije na Zahodni Balkan, saj da so tudi to strateški odgovori na izzive, ki jih je prinesel brexit.

Ideološko pa je po Janševih besedah največja grožnja EU kulturni marksizem. “V komunističnem manifestu je pisalo, da je za ustvarjanje novega sveta treba razgraditi narod, družino, zasebno lastnino, zasebno šolstvo in religijo. To se sedaj dogaja preko množičnih medijev, kulturne industrije, nekaterih političnih strank,” je dejal.

Slovenija je julija skupaj z Nemčijo in Portugalsko začela 18-mesečni trio predsedovanja Svetu EU. Slovensko predsedovanje bo potekalo v drugi polovici prihodnjega leta. Kot ključni prioriteti je Janša danes izpostavil pripravo novega strateškega načrta za evropski boj proti pandemiji in množičnim kibernetskim napadom.

Kot pomemben izziv za Evropo je slovenski premier v razpravi izpostavil tudi demografijo ter poudaril, da “trenutno poteka bitka za naš način življenja, za zahodno civilizacijo in da je v tej bitki veliko več na kocki kot zgolj Evropska unija ali evropske institucije”.

Orban, ki je trojico voditeljev poimenoval “poseben klub borcev za svobodo”, “dobre patriote” in “najpogumnejše borce proti komunizmu”, je opozoril na zaton Evrope. Pri tem je med izzivi izpostavil zmanjševanje stopnje rodnosti in števila porok, demografske trende in tudi krčenje obrambnih izdatkov.

Tudi srbski predsednik je izpostavil pomen krepitve varnostnega sodelovanja, še zlasti v kontekstu morebitne nove migracijske krize. Vučić je poudaril tudi potrebo po zaščiti gospodarstev, pri čemer je opozoril, da če bi zaradi covida-19 povsem zaprl državo, ta ne bi imela možnosti gospodarskega preživetja, ter kritiziral “propagando liberalnih medijev”.