Predsednika obeh vlad se bosta sešla na delovnem zajtrku, po katerem bosta imela skupno novinarsko konferenco. Kasneje pa bosta opravila plezalni vzpon na Triglavski severni steni, so sporočili iz Janševega kabineta.

Za Kurza bo obisk v Sloveniji prvo dvostransko srečanje v tujini po 25. februarju oziroma izbruhu pandemije novega koronavirusa.

Kurz naj bi se z Janšo nameraval uskladiti pred vrhom Evropske unije, ki bo 24. in 25. septembra. Ena od tem bodo predvidoma tudi nezakonite migracije. Kurz je nedavno izrazil pričakovanje, da bo Evropska komisija ponudila konkretne ukrepe v begunski in migracijski politiki, saj da politike odprtih meja ni več in da ni mogoče prisiliti držav v sprejetje beguncev, EU pa se ne sme pustiti izsiljevati s strani turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Po pričakovanjih naj bi govorila tudi o slovenskem predsedovanju Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta. Predsednika obeh vlad se najverjetneje ne bosta izognila tudi stalnicam v dvostranskih odnosih, kot je nadzor na meji, ki ga je Avstrija uvedla ob vrhuncu migrantske krize leta 2015, tema pa je ponovno postala še bolj aktualna ob pandemiji novega koronavirusa.

Ob začetku pandemije sta sicer državi zaprli meje in jih nato ob začetku junija znova odprli. Tako Dunaj kot Ljubljana zatrjujeta, da bosta storila vse, da do ponovnega zaprtja meje med državama ne pride.

Janša in Kurz bosta predvidoma govorila tudi o položaju slovenske avtohtone narodne skupnosti v Avstriji ter nemško govoreče skupnosti v Sloveniji, pa tudi o skorajšnji stoti obletnici koroškega plebiscita. Slovesnosti 10. oktobra v Celovcu naj bi se predvidoma prvič udeležila oba predsednika držav, Borut Pahor in Alexander Van der Bellen. Ena od stalnic v odnosih je tudi vprašanje notifikacije avstrijske državne pogodbe (ADP).

Odnosi med Slovenijo in Avstrijo sicer veljajo za odlične. Avstrija je tretja gospodarska partnerica Slovenije in njena največja naložbenica.