Janša je ocenil, da gre Sloveniji v boju proti koronavirusu zaenkrat “zmerno dobro”. “Krivulja širjenja virusa se ne vzpenja več strmo, je bolj vodoravna, vendar še ne pada. Skrbijo točkasti pojavi okužb po vsej Sloveniji. Brez nadzora pozitivnih in dodatnega testiranja njihovih stikov omejitve gibanja ni mogoče skrčiti zgolj na nekaj območij. Omejitev gibanja na matično občino in upoštevanje tega ukrepa sta zato pretekli teden bistveno zmanjšala možnost novih okužb,” je v izjavi javnosti dejal Janša.

Razveseljuje dejstvo, je dodal, da doslej ni bilo nobenega večjega izbruha virusa v industriji. Zahvalil se je vsem, ki omogočajo, da deluje vsaj del gospodarstva, da so rezultati pouka na daljavo dobri, da je dobra oskrba z živili, da je mogoča logistična dostava in da se dodatno skrbi za higieno in zdravo okolje.

Pozitivne izkušnje z omejevanjem širjenja novega koronavirusa omogočajo ministrstvu za zdravje in vladi proučevanje in načrtovanje nekaterih sprostitev omejitvenih režimov. In ti se bodo lahko ob predhodni izpolnitvi nekaterih nekaterih nujnih pogojev mogoče začeli uveljavljati že od prihodnjega torka naprej, je dejal premier.

Med drugim proučujejo možnost postopnega ponovnega zagona vseh tistih dejavnosti proizvodnje, dela storitev, trgovine in prometa, ki jih je mogoče opravljati ob upoštevanju zadostne medsebojne razdalje, razkuževanju rok in uporabi zaščitnih mask.

Prav tako bo mogoče ob pogoju dodatnega umirjanja epidemije, o razširjenem testiranju na kritičnih točkah, kot so domovi za starejše, in ob boljšem nadzoru okužb sčasoma sprostiti nekatere omejitve gibanja. “Vendar se moramo ob tem zavedati neizpodbitnega dejstva, da je alternativa ohlapnega nadzora nad virom okužbe zgolj drastično omejevanje stikov vseh. In obratno: bolj natančno smo sposobni odkrivati, omejevati in nadzorovati vire okužb, manj omejitev je potrebnih za 99 odstotkov vseh ostalih,” je dodal Janša.

Zato ni primerno, je poudaril, v isti sapi pozivati k sprostitvi omejevalnih ukrepov za vse, hkrati pa nasprotovati predlogu za prostovoljni nadzor virov okužbe. Upoštevati je treba tudi, da Slovenija ukrepov ne more sproščati tako hitro kot države, ki so na epidemijo odzvale prej in so bile, v nasprotju s Slovenijo, nanjo tudi institucionalno pripravljene.

Pri uveljavitvi prvega paketa za blažitev posledic epidemije za prebivalstvo in gospodarstvo sicer po njegovih besedah prihaja do “nepotrebnih zamud”, vendar “zakon bo uveljavljen in izplačila bodo, prav tako poračuni za nazaj”, je zagotovil. Z današnjo spremembo referendumske zakonodaje v DZ se odpira tudi “realna možnost, da drugi protikoronski paket uveljavimo še pred koncem tega meseca”.

Janša je izpostavil, da se je v preteklosti tiste, ki so pravočasno zahtevali ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa, obtoževalo, da sejejo paniko. “A žal to neodgovorno, pravzaprav kriminalno dejanje spregleda in celo razširjanja nevarnosti ni bilo omejeno zgolj na Slovenijo. S koncertov in nogometnih spektaklov v Italiji in Španiji se je virus pospešeno razširil po vsej Evropi in na deset tisoče ljudi je in bo še umrlo zaradi tega,” je dejal premier.

Precej kritičen je bil Janša do EU. “Evropska solidarnost, ki je odvisna zgolj od institucij EU, kar se tiče zaščitne opreme v praksi ne obstaja. Od začetka epidemije od EU nismo dobili niti ene maske, niti enega kosa zaščitne opreme, niti enega pljučnega ventilatorja. Niti eno t. i. skupno evropsko naročilo še ni bilo zaključeno z eno samo dobavo,” je poudaril.

Glede naročil zaščitne opreme je dejal, da “zaradi razpada trga, protekcij, obilice koristolovcev in hitenja” prihaja do različnih zapletov. Večinoma jih dobro rešujemo, v prihodnje pa se lahko mnogim vnaprej izognemo z javno objavo vseh ponudb in pogodb, je ocenil.

Pohvalil je Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo, ki pomaga z rahljanjem pravil pomoči in prerazporejanjem sredstev v EU skladih. “Vendar ključni instrument, t. i. korona obveznica … še vedno nima zadostne podpore najbogatejših držav članic EU. Na tej točki se danes tehta prihodnost naše skupne valute evra, pa tudi prihodnost EU,” je poudaril premier.

Janša se je dotaknil tudi zdravstvenega sistema, v katerega kriza prinaša “prevetritve”. Na eni strani so se pokazale dobre strani, kot so požrtvovalno, kakovostno in inovativno delo. “Hkrati pa je postalo še bolj jasno … da potrebujemo dodatne investicije v zdravstveni sistem, reformo plačnega dela, čiščenje korupcije iz dobaviteljih verig in bistveno boljšo organizacijo,” je izpostavil.

Janša je vse še pozval, naj te dni namenijo tudi premisleku, kaj lahko kot posameznik, družina, podjetje, skupnost, občina in Slovenija kot celota v prihodnje naredimo “bolje, hitreje, bolj inovativno, z boljšo organizacijo, bolj prijazno do okolja in z večjo enotnostjo”.