Čeprav covida-19 ni bilo na dnevnem redu, so voditelji danes po Janševih besedah večino časa posvetili izmenjavi informacij o pandemiji, ki je bila izjemno koristna za lažje načrtovanje prihodnjih ukrepov. Ob vseh drugih pomembnih in težkih temah so namreč ugotovili, da je absurdno, če se ne pogovarjajo o najpomembnejšem – o zdravju.
Evropa je v drugem valu, ki je še poletni, skrb pa je usmerjena v prihajajoče hladno obdobje, ki ga bodo zaznamovali tudi gripa, druge bolezni, zaprti prostori ter bistveno manj sonca in zraka, je poudaril premier.
Voditelji so, čeprav ni bilo načrtovano, sprejeli tudi sklepe o tem, razpravo pa bodo nadaljevali na naslednjem zasedanju sredi oktobra in predvidoma tudi na neformalnem zasedanju 16. novembra v Berlinu, ki bo sicer posvečeno Kitajski.
Slovenska specifika je po premierjevih besedah v tem, da je naš manevrski prostor sedaj precej večji kot spomladi. Ta se sicer meri v številu postelj za bolnike s covidom-19, pri čemer ne gre samo za fizični predmet, ampak za celotno oskrbo.
Ker je ta manevrski prostor v različnih državah različen, ni mogoče v vseh članicah sprejemati enakih ukrepov. Je pa mogoče poenotiti ukrepanje ob dosegu določenih prametrov, kar je še zlasti pomembno pri prehajanju meje, v turizmu in pri logistiki, je menil.
Janša je ob tem pohvalil septembrska priporočila Evropske komisije za poenotenje ukrepov za omejitev potovanj ter dejal, da jih je Slovenija v celoti implementirala in da to pričakuje tudi od drugih.
Na vprašanje, ali se bo Evropi uspelo izogniti spomladanskemu scenariju, torej popolni ohromitvi gospodarstva in javnega življenja, je premier odgovoril, da je že očitno, da se EU v celoti temu ne bo uspelo izogniti, saj so nekatera velika mesta že zaprta. Pri tem je izpostavil Nizozemsko, ki da je blizu zaprtju celotne države ali vsaj urbanega dela.
Cilj slovenske vlade je po Janševih besedah sprejeti ukrepe, ki bodo maksimalno učinkoviti, hkrati pa ne bodo ustavili gospodarskega in javnega življenja. V ta namen je izdelan načrt, ki bo v začetku prihodnjega tedna predstavljen tudi javno. Po njem se bo natančno vedelo, kaj se bo zgodilo, ko se bodo posamični parametri dosegli, tako si bomo vsi bolj prizadevali, da se to ne bo zgodilo, je pojasnil.
Ob tem je premier še izpostavil, da je v interesu vseh, da ne bo zamud s svežnjem za spoprijem Evrope s pandemijo, o katerem so se julija dogovorili voditelji. Na tokratnem vrhu je bilo znova poudarjeno, da je 1. januar 2021 tisti mejni datum, do katerega morajo biti vsi ti instrumenti na razpolago, je dodal.
Eden najtrših orehov v pogajanjih članic EU in Evropskega parlamenta o tem svežnju je uredba o pogojevanju za zaščito proračuna unije, ki povezuje spoštovanje načel vladavine prava z evropskimi sredstvi. Večina članic, tudi Slovenija, je nedavno podprla kompromisni predlog nemškega predsedstva, kar je izhodišče za pogajanja s parlamentom.
Janša je predlog nemškega predsedstva danes komentiral z besedami, da je to poskus kompromisa v smislu oblikovanja instrumenta za zaščito financ EU in načelno nima s tem nihče nobenih težav. Težave so pri nekaterih malenkostih, kjer so stališča relativno različna, ampak velikanska večina članic je za to, da se ti instrumenti čim prej uveljavijo, je dejal. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo glede na gospodarske razmere v večini članic kakršne koli morebitne ovire, če še bodo, decembra zlahka presežene.
