Glede na napovedi je Janšo podprlo 47 poslancev strank nove koalicije, torej vsi, razen poslanca SMC Janija Möderndorferja, predvidoma sta ga podprla tudi poslanca narodnih skupnosti, trije glasovi pa so najverjetneje prišli iz poslanske skupine SNS. Poslanci SAB glasovnic niso prevzeli.
Janša se je v nagovoru po zaprisegi v DZ zahvalil za zaupanje. Kot je dejal, se zavedajo, da so pred njimi pomembni izzivi, hkrati pa so prepričani, da so te izzive z odgovornim upravljanjem države in s povezovalno politiko sposobni premagati. “Danes je bil storjen prvi korak, pričakujem, da bom lahko v relativno kratkem času pred ta visoki zbor prinesel tudi kandidatno listo za novo vlado,” je še dodal. Imenovanje ministrov mora sicer Janša predlagati najpozneje v 15 dneh.
Pri tem je izrazil upanje, da bo lista ministrskih kandidatov kakovostna, v SDS pa bodo zagotovo predlagali ljudi z izkušnjami. Prav tako bo ob predložitvi kandidatne liste razgrnil program, ki bo nastal na osnovi podpisane koalicijske pogodbe. V njem bodo po Janševih besedah konkretni ukrepi, ki bodo odgovorili na izzive, ki so pred nami.
V uvodni predstavitvi smernic za oblikovanje nove vlade pa je izpostavil, da so stranke nove koalicije v koalicijski pogodbi izhajale iz aktualnega položaja v Sloveniji oziroma dejstva, da je dosedanji premier Marjan Šarec s svojim odstopom povzročil vladno krizo.
Spomnil je na dejstvo, da sta pred novo vlado le dobri dve leti mandata. Zato so v ospredje postavili tisto, kar jih združuje in povezuje, za odgovore na aktualne izzive pa bodo poskušali iskati soglasje. Pri tem je napovedal, da bodo k oblikovanju rešitev povabili tudi opozicijo in poslanca narodnih manjšin.
Med programskimi cilji je izpostavil debirokratizacijo, decentralizacijo in ustanovitev demografskega sklada. Napovedal je tudi ustvarjanje okolja za gospodarski razcvet. Glede migracij je med drugim izpostavil, da se država ne bo prilagajala prišlekom, ampak pričakuje, da se bodo oni nam. Dobrodošli pa da so tisti, ki jih povabimo ali ki potrebujejo pomoč. Opozoril, da je v državi, ki ima javno zdravstvo in javno šolstvo, potrebna konkurenca, ki zagotavlja kakovost.
Podporo Janševi mandatarski kandidaturi so napovedale stranke prihodnje vladne koalicije, odločitev za sodelovanje v novi vladi pa so pojasnjevale z željo, da delujejo za blaginjo Slovenije. Kar nekaj kritik pa je, tudi iz DeSUS in SMC, letelo na račun odhajajočega premierja Marjana Šarca.
Novega mandatarja sta podprla tudi poslanca narodnih manjšin, v SNS pa se o podpori Janši javno niso izrekli, se pa strinjajo z nekaterimi usmeritvami prihodnje vlade.
Po drugi strani so mu podporo odrekli v LMŠ, SD, Levici in SAB, strankah prihodnje opozicije. Pri tem so bili kritični predvsem do Janševih preteklih ravnanj in mu očitali destruktivno, izključujočo in nestrpno politiko.
Bodice pa so usmerjali tudi v SMC in DeSUS, ki sta po njihovih opozorilih v Janševo koalicijo vstopili kljub drugačnim obljubam volivcem pred zadnjimi volitvami. V teh dveh strankah pa so krivdo za nastanek sedanje situacije pripisovali predvsem odhajajočemu premierju Šarcu. Tudi sicer so si stranke dosedanje koalicije med seboj izmenjevale očitke o krivdi za padec vlade in nastanek nove koalicije.
Državni zbor je Janezu Janši danes podelil tretji premierski mandat. Prvič se je na čelo vlade zavihtel decembra 2004, vlada pa je štiriletni mandat dokončala v nespremenjeni koalicijski sestavi. Druga Janševa vlada pa je delovala od februarja 2012 do marca 2013, ko je propadla, ker so iz nje izstopile tri koalicijske partnerice.
Nova priložnost, da poskusi oblikovati vladno koalicijo, se je SDS tako ponudila po odstopu Marjana Šarca, ki je od zadnjih državnozborskih volitev vodil manjšinsko vlado. Čeprav je SDS na volitvah 3. junija 2018 slavila kot relativna zmagovalka, tedaj Janši koalicije ni uspelo oblikovati, saj je večina strank, tudi SMC in DeSUS zavračala sodelovanje z njim. Obe stranki sta od tedaj zamenjali svoja vodstva.
Prvaki SDS, SMC, NSi in DeSUS so koalicijsko pogodbo podpisali približno mesec dni po Šarčevem odstopu, prejšnji torek, dan zatem pa je predsednik republike Borut Pahor državnemu zboru Janšo predlagal za novega predsednika vlade.
