Sprava ni možna, dokler ni resnice, obžalovanja, potez vladavine prava, potem pride odpuščanje, je na mednarodni konferenci o soočanju s posledicami totalitarizmov poudaril predsednik SDS Janez Janša. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver je dodala, da Slovenci potrebujemo demokratično prenovo na ravni kulture. Na mednarodni konferenci v organizaciji nemške fundacije Konrad Adenauer Stiftung in Inštitita dr. Jožeta Pučnika so danes govorili o odnosu do zapuščine totalitarnih režimov oziroma o soočanju s posledicami totalitarnih režimov. Med gosti konference je bil tudi Janša. Izpostavil je, da je pri vprašanju t. i. prehoda iz totalitarnega režima v demokracijo oziroma pri vprašanju posledic neuspešne tranzicije ključnega pomena vprašanje poznavanja tega časa in časa pred tem. Na drugi strani pa je bila ena najbolj mrzličnih in intenzivnih aktivnosti nekdanjih oblasti konec 1989 in 1990 kurjenje in mletje arhivskega gradiva, je dejal Janša. Po nekaterih ocenah je uničenega več kot 80 odstotkov gradiva nekdanjega sekretariata za notranje zadeve in še bistveno več arhivov SDV, je dodal. Zato nas demokracije danes “učijo tisti, ki so jo takrat zatirali”. O človekovih pravicah govorijo, predavajo in presojajo tisti, ki so jih takrat grobo kršili, je poudaril Janša. Teh podatkov namreč ni v njihovih življenjepisih, javnem vedenju ali v aktih pravne države, ki bi to morala sankcionirati. Če družbo usmerjajo tisti, ki po vrednostnem prepričanju niso ne demokrati ne zagovorniki človekovih pravic, pa je družba težko na pravi poti. In Slovenija se sooča s tem. “Sprava ni možna, dokler ni resnice, obžalovanja, potez vladavine prava. Potem pride odpuščanje,” je povzel predsednik SDS. Vedno znova se potrjuje, da ljudje zagotovo ne razumejo sedanjosti, če ignorirajo preteklost, pa je dejala Valič Zverova. Prihodnost demokracije je namreč po njenih besedah odvisna od preteklosti, ki nenehno učinkuje na sedanjost. To posebej velja za tiste, ki imajo do
