Poteza Japonske je bila relativno pričakovana in napovedana. O tem se je začelo glasno govoriti že od septembrskega zasedanja IWC v Braziliji, ko je bila Japonska poražena pri predlogu, da bi lahko obnovili komercialni kitolov, ker da so se populacije nekaterih vrst že močno okrepile. Prejšnji teden pa so v javnost prišle napovedi, da bi se umik te države iz IWC lahko zgodil že prihodnje leto.
Zdaj je tiskovni predstavnik vlade v Tokiu Yoshihide Suga sporočil, da je odločitev padla. “Odločili smo se umakniti iz IWC, da bi lahko obnovili komercialni lov na kite julija prihodnje leto,” je povedal. Dodal pa je, da bo kitolov omejen na japonske vode. “Na območju Antarktike ali na južni polobli ne bomo lovili,” je povedal, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Suga je pojasnil še, da bodo umik iz IWC sporočili do konca leta, odločitev pa bo pravno začela veljati s 30. junijem 2019. Takoj zatem naj bi obnovili komercialni kitolov, ki je v skladu s pravili IWC prepovedan.
Svetovni moratorij na komercialni kitolov je v veljavi že 32 let. Uvedli so ga leta 1986, da bi zaščitili kite, ki so se zaradi prekomernega lova znašli na robu izumrtja. Japonska se je po mednarodnem pritisku temu moratoriju pridružila leta 1988, zdaj pa se bo očitno pridružila Islandiji in Norveški, ki prav tako nasprotujeta pravilom IWC glede komercialnega kitolova.
Po izstopu iz IWC bo Japonska lahko obnovila lov na kite – zlasti na ščukaste kite, ki naj bi se številčno že dovolj okrepili, da po ocenah Japoncev ne potrebujejo več zaščite.
Ne bo pa mogla Japonska več izkoriščati kitolova v “znanstvene namene”, ki so ga dovoljevala pravila IWC. Na ta način je Japonska vsako leto polovila več sto živali, ki so potem končale tudi na krožnikih japonskih restavracij. A to jim je bilo očitno premalo in japonski kitolovci si želijo to zdaj spremeniti.
Vendarle priljubljenost kitovega mesa upada. Če je bilo včasih zelo priljubljeno in je bilo zlasti v časih pomanjkanja po drugi svetovni vojni ključni vir proteinov za prebivalstvo, pa ga zdaj redko kdo na Japonskem sploh še poskusi.
Kot navaja AFP, gre predvsem za notranjepolitično vprašanje. Konservativci namreč z zagovarjanjem “tradicije”, tudi kitolova nabirajo politične točke. Več ministrov v vladi konservativne Liberalne stranke je podpornikov kitolova, pa tudi premier Shinzo Abe prihaja iz okrožja, kjer je kitolov priljubljen.
Na odločitev Tokia so se z obžalovanjem že odzvali v Avstraliji. Ministrica za okolje Melissa Price je Japonsko pozvala, naj spremeni svojo odločitev in ostane zavezana pravilom IWC.
“Avstralija ostaja odločno proti vsakršnim oblikam komercialnega in tudi tako imenovanega znanstvenega kitolova,” je poudarila ministrica in dodala, da je “izjemno razočarana zaradi odločitve Japonske”, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
